Ideja za izlet: k soncu za Storžičem (FOTO)
Gorenjsko proti severu zapira greben gora, ki se vlečejo od Kočne prek Storžiča in Kriške gore proti Dobrči in Stolu. Na prvi pogled deluje, kot da bi se svet tu končal, a za vencem gora se skriva hriboviti svet, posejan s samotnimi kmetijami, širnimi gozdovi in pašnimi planinami. Ko se ga enkrat lotimo raziskovati, ugotovimo, da gre za širni svet in da lepot ne bo prav kmalu zmanjkalo.
Eden najlepših vrhov prav za Storžičem je Ženiklovec na nadmorski višini 1715 metrov. Pred desetletji je bil precej bolj znan, na njegovih pobočjih je obratovala vlečnica na smučišču, kjer so se naučili smučati številni Tržičani. V dolini Lomščice in po njenih pobočjih je speljanih več makadamskih in gozdnih cest. V zimskem času so razmere zelo nepredvidljive in zato je pametno preveriti, kakšen je dostop po teh poteh.
V zimskem času so razmere zelo nepredvidljive.
Na Ženiklovec smo se odpravili mimo Doma pod Storžičem. Pot poteka po zasenčeni dolini in pozimi izjemno priljubljenem sankališču. Z Javorniškega prevala, do katerega pridemo od planinske koče po kolovozu, vodi gozdna pot do planine Javornik. Ob izteku nekdanjega smučišča stoji smučarski dom, v njegovi okolici pa še kar nekaj pastirskih stanov.
Potem ko smo se dve uri vzpenjali po gozdnatih strminah Ženiklovca, je do vrha le še pol ure po gorskem travniku, ki ga počasi prerašča gozd. Razgledi so vedno lepši, in ko se povzpnemo na sam vrh, imamo kaj videti. Pravzaprav smo z vseh strani obdani z gorami, naselij ni videti. Vso južno stran zapira Storžič s spremljajočimi gorami, na vzhodu stoji mogočen čok Kočne, ki se nadaljuje v Kamniško-Savinjske Alpe.
Na vrhu smo z vseh strani obdani z gorami.
Na severu pogled zastira deset kilometrov dolg greben Košute. Ostane nam še pogled proti zahodu, kjer prek Stola vidimo prav do Triglava. Pozimi je to čudovit vzpon za turne smučarje, ki se lahko po nedotaknjenih pobočjih spustijo v širokih zavojih. Z Javorniške planine odsmučamo v smeri pristopa po gozdni poti.
