NAD BAKTERIJE
Igrače redno čistimo
Plastične, s katerimi se malčki zabavajo v vodi, so lahko zelo nevarne zaradi bakterij, ki se razvijejo na njih.
Odpri galerijo
Otroške igrače so lahko pravo leglo bakterij, zato jih je treba redno čistiti in razkuževati. Še posebno to velja za tiste, ki so izpostavljene vlagi, naj bo to otrokovi slini ali vodi. Igrače, s katerimi se malčki zabavajo med kopanjem, so običajno izdelane iz mehke plastike in so votle, kar pomeni, da vlaga z lahkoto pronica v notranjost, iz nje pa ne odteče tako zlahka. Ker je v igrači torej vedno vlažno in prijetno toplo, ne bo trajalo dolgo, da se bodo tam razvile plesni in bakterije, slednje pa lahko pri malčkih, še posebno tistih s slabšim imunskim sistemom, povzročijo težave z dihali, denimo pljučnico, pa tudi okužbe sečil in prebavil ter kožne infekcije.
Z mešanico kisa in vode v razmerju ena proti deset lahko očistimo tudi druge igrače, med njimi lesene, ki so veliko boljše od plastičnih. Ne nazadnje je kakovosten les, ki ga proizvajalci običajno uporabljajo, že sam po sebi protibakterijski in na njegovi površini bakterije ne preživijo dolgo. Te zgolj obrišemo z vlažno krpo, nikakor pa ne z agresivnimi čistili ali razkužili. Ne le ker bi lahko ostala na igrači in bi jih otrok po nesreči zaužil, takšna čistila jo lahko tudi poškodujejo. Da bi lesene igrače čim dlje ostale kot nove, jih nikoli ne čistimo pod tekočo ali s preveč vročo vodo, zaradi obojega bi se les namreč lahko napihnil, barva pa poškodovala.
Najbolj preproste za čiščenje so silikonske in plišaste igrače. Zadnje lahko operemo v pralnem stroju, pri čemer uporabimo blago, še najbolje ekološko pralno sredstvo in se, če se le da, ognemo mehčalcu. Je pa plišaste igrače in takšne iz drugih vrst tkanin treba prati nekoliko pogosteje kot preostale. Enako kot pri oblačilih se namreč njihovih vlaken hitro primejo delci umazanije in bakterije, in če otrok igračo nato vtakne v usta, je to lahko zelo nevarno. Plišaste igrače je zato dobro oprati vsakič, ko se na njih pojavi viden madež, oziroma enkrat na teden. Tudi silikonske dobro prenašajo visoke temperature, zato jih lahko prav tako operemo kar v pralnem stroju, da jih ne bi preveč premetavalo, jih zložimo v mrežasto vrečko ali pa jih postavimo v pomivalni stroj. Pri tem pazimo le, da namesto običajnih tablet, ki so precej agresivne, uporabimo kis ali sodo bikarbono.
Enako velja za
plastične in votle igrače, s katerimi si otroci blažijo bolečine ob rasti zob, a v manjši meri. Pri kopalnih igračah namreč veliko nevarnost povzroča voda, v kateri se otrok kopa, saj vsebuje delce umazanije, odpadle kožne celice, tudi fekalije, kombinacija vsega tega in povrhu še plesni pa je lahko zelo nevarna. Zato je nadvse pomembno, da tovrstne igrače po vsaki uporabi razkužimo. Ker jih malčki pogosto grizejo, uporabimo čim bolj naravna razkužila in čistila, še najbolje sodo bikarbono in kis, ki sta vsestransko uporabna tako za čiščenje kot razkuževanje. Sodo bikarbono raztopimo v topli vodi in prevremo, nato pa počakamo, da se vse skupaj ohladi. V ohlajeno vodo potopimo igrače in jih namakamo vsaj pol ure, nato jih dobro izperemo pod tekočo vodo in posušimo. Če je bila igrača res umazana, jo na koncu obrišemo s krpo, ki smo jo namočili v kisu, speremo in posušimo.Z mešanico kisa in vode v razmerju ena proti deset lahko očistimo tudi druge igrače, med njimi lesene, ki so veliko boljše od plastičnih. Ne nazadnje je kakovosten les, ki ga proizvajalci običajno uporabljajo, že sam po sebi protibakterijski in na njegovi površini bakterije ne preživijo dolgo. Te zgolj obrišemo z vlažno krpo, nikakor pa ne z agresivnimi čistili ali razkužili. Ne le ker bi lahko ostala na igrači in bi jih otrok po nesreči zaužil, takšna čistila jo lahko tudi poškodujejo. Da bi lesene igrače čim dlje ostale kot nove, jih nikoli ne čistimo pod tekočo ali s preveč vročo vodo, zaradi obojega bi se les namreč lahko napihnil, barva pa poškodovala.
Najbolj preproste za čiščenje so silikonske in plišaste igrače. Zadnje lahko operemo v pralnem stroju, pri čemer uporabimo blago, še najbolje ekološko pralno sredstvo in se, če se le da, ognemo mehčalcu. Je pa plišaste igrače in takšne iz drugih vrst tkanin treba prati nekoliko pogosteje kot preostale. Enako kot pri oblačilih se namreč njihovih vlaken hitro primejo delci umazanije in bakterije, in če otrok igračo nato vtakne v usta, je to lahko zelo nevarno. Plišaste igrače je zato dobro oprati vsakič, ko se na njih pojavi viden madež, oziroma enkrat na teden. Tudi silikonske dobro prenašajo visoke temperature, zato jih lahko prav tako operemo kar v pralnem stroju, da jih ne bi preveč premetavalo, jih zložimo v mrežasto vrečko ali pa jih postavimo v pomivalni stroj. Pri tem pazimo le, da namesto običajnih tablet, ki so precej agresivne, uporabimo kis ali sodo bikarbono.