Igralca Tadej Pišek in Jernej Čampelj: »Za slabe ocene ne odgovarjava.«

Kako se znajdeta v tem igralskem izzivu in kako preklapljata med liki, smo Tadeja Piška in Jerneja Čamplja vprašali pred premierno uprizoritvijo, ki bo 29. marca v Narodnemu domu v Mariboru.

Ukročena trmoglavka je ena najbolj prepoznavnih Shakespearjevih iger. Kaj je v vajini izvedbi tako posebnega, da bi še William sam rekel: »No, tega pa nisem pričakoval«?

Tadej: Ukročena trmoglavka je res ena najbolj prepoznavnih Shakespearjevih komedij. Midva pa sva se je lotila čisto po svoje. Vzela sva osnovno zgodbo trmaste Katarine brez snubcev in prelepe Biance, ki se snubcev otepa.

Vse to sva zavila v sodoben humor, glasbo, burlesko in ustvarila sodobno komedijo. In prepričan sem, da bi Shakespearja šokiralo, koliko novih in odbitih likov se znajde v njej.

Jernej: Kaj bo tisto, česar še Shakespeare ne pričakuje, boste izvedeli na predstavi. Morava pa povedati, da sva ga, kot avtorja, večkrat vabila, da bi prišel na vaje, pa se obnaša, kot bi se v zemljo pogreznil.

S katerimi emodžiji bi jo lahko na hitro opisala?

Tadej: Joj, v emodžijih sem precej slab. Lahko poskusim s pridevniki? Energična, napeta, noro zabavna …

Jernej: Jaz sem prestar za emodžije. Kadar kakšnega stis­nem, je večinoma napačen. Zato bom rekel previdno: un jajček k joka od smeha, un k se normalno smeji in un k je zaripel v obraz. (Smeh.)

Dva igralca, 37 likov – torej gre za dramsko igro ali za olimpijsko disciplino v hit­rem preoblačenju?

Tadej: Gledališče je čudovit prostor, ki ponuja neskončne možnosti, kako igralec preide v nov lik. Pustimo se presenetiti, na kakšne vse načine se bodo rojevali najini liki.

Jernej: Glede na hitrost nekaterih preoblek bi se lahko prijavila na kakšno tekmovanje, ampak dvomim, da na olimpijske igre. Mogoče kot točka v breakdanceu za Avstralijo, ja, drugače pa bolj težko. (Smeh.)

Predstava naj bi bila nepozabno doživetje. Kaj bo gledalce pustilo odprtih ust?

Tadej: Vsekakor bo predstava zmes sodobne gledališke komedije, kabareja in Shake­spear­­je­ve klasike. In mislim, da je kombinacija vsega tega z najino naravno odbitostjo jamstvo za nepozaben večer.

Jernej: Odprta usta bodo, upam, od smeha, ne pa od zgroženosti, s katerim jih sam osebno veliko bolj povezujem. (Smeh.)

Če bi morala izbrati vsak en stavek, ki popolnoma po­vzame kaos predstave, kateri bi bil?

Tadej: Zdaj ga vidiš, zdaj ga ne vidiš. Ali kot reče Milan Kučan: »Sad te ima, sad te nema.« (Smeh.)

Jernej: Reši se, kdor se more.

Vama je že kdaj med igro zmanjkalo sape ali pa sta doživela trenutek »čakaj, kdo sem zdaj«?

Tadej: Komedija zahteva izjemno igralsko zbranost in natančnost. In Ukročena trmoglavka je odlično strukturiran kaos, ki ga v celoti obvladujeva, da se lahko potem v njem zabavava.

Jernej: Komedija je kot matematika ali simfonija, ki ima svojo zelo natančno strukturo in partituro. Umetnost pa je, da se ta partitura odigra vsak večer, kot bi jo igral prvič, in se dogaja spontano, tukaj in zdaj. In ja, večkrat ne veva, kdo sva. Ampak do premiere bo že. (Smeh.) Upava.

Predstava vključuje tudi improvizacijo – to pomeni, da se lahko zgodi karkoli? Se je že zgodilo kaj res nepričakovanega?

Tadej: Vsaka predstava je unikat, rodi se in umre za vsako ponovitev posebej. Znotraj tega pa je vsaka edinstvena, in ko se zgodi kaj nepričakovanega, se zgodi le za tiste, ki so v tistem trenutku v dvorani. In na tej predstavi se bo dogajalo marsikaj ...

Jernej: Trenutno se veliko dogaja nepričakovano in spontano. A na predstavi bo to le občutek, ki ga bo imel gledalec. Midva bova zelo dobro vedela vse.

FOTO: Jernej Čampelj

Kako pomemben del pa je glasba? Bi lahko predstavo odigrala brez Marjana? Kdo je Marjan?

Tadej: Marjan Peternel je profesionalni skladatelj in pia­nist, verjetno eden najboljših in najprodornejših glasbenikov svoje generacije. Na odru naju bo v živo spremljal in glasba bo v njegovi izvedbi kot tretji igralec na odru. Brez njega si te predstave nikakor ne predstavljava.

Jernej: Tako je. Brez Marjana bi bila to popolnoma druga predstava. Marjan je velika dodana vrednost. Sploh, ker lahko vse svoje frustracije kanalizirava v njega. Tako sva mu napisala v besedilo. (Smeh.)

Predstava obljublja »noro komedijo zmešnjav« – v čem je ta različica Ukročene trmoglavke drugačna od vseh drugih?

Tadej: To, da sva se je lotila midva. (Smeh.) Že na akademiji za gledališče sva ugotovila, da imava zelo podoben smisel za humor in precej odpuljene ideje. Zdaj se je ta material dolgo gnetel v nama in čas je, da ga predava občinstvu.

Jernej: In vrhunec odpuljenosti je, da sva se odločila to speljati sama. Dva igralca. V izvirnem besedilu je deset likov (brez uvoda), midva pa sva se za dobro jutro odločila, da dajva to malo »pojačat« na 37.

Komu jo namenjate, kdo se bo najbolj zabaval?

Tadej: Mislim, da je namen­jena vsem, ki se želijo nasmejati in preživeti odličen večer ob kakovostni komediji. Vsekakor pa predznanje o Shakespearju, Ukročeni trmoglavki in zgodovini dramatike ni potrebno.

Jernej: In še majhno opozorilo. Ker sva že dobila ponudbo, ali bi igrala za srednjo šolo ... Lahko, ker najin smisel za humor nikakor ni vulgaren ali kakorkoli ponižujoč, ampak prosiva vse, ki obravnavajo Ukročeno trmoglavko v šoli, naj nikakor ne opisujejo v obnovi najine predstave. Za slabe ocene ne odgovarjava. (Nasmeh.)

Kako bi v enem stavku pre­pričala nekoga, ki Shake­spear­ja dojema kot nekaj, kar se prebere samo za maturo, da pride na ogled?

Tadej: Trmoglavke so morda danes še bolj zagonetne in trdovratne, kot so bile nekoč.

Jernej: Ni vse Shakespeare, kar je v rimah.