Imenitna osvežitev s pomladnega vrta

Kljub letošnjemu nestanovitnemu vremenu na vrtovih že lahko občudujemo pridelek redkvic. Male okrogle ali podolgovate, rdeče ali bele in celo rumene, vijolične in oranžne, sorte se razlikujejo predvsem po videzu, pekočina v okusu pa je skupna vsem. Prav zaradi ostrine jih nekateri obožujejo, drugi jih ne marajo. Uživamo predvsem presne, čim bolj sveže, saj nekaj dni po tem, ko jih izpulimo, postanejo mehke in izgubijo značilni okus.

Nekateri jih grizejo kot jabolka, drugi jih raje kombinirajo, na primer s solatami, ki nekoliko omilijo okus. Oprane narežemo na tanke lističe in jih dodamo presnim ali kuhanim jedem, zaradi privlačnega videza z njimi tudi krasimo jedi. Vanje pri vrhu nekajkrat zarežemo, da se razprejo kot cvet, ali jih preprosto prerežemo na pol. Sveže so tudi najbolj zdrave, saj so bogate z vitamini in minerali. Vsebujejo veliko vitamina C in folne kisline, zaradi česar jih priporočajo nosečnicam.

Bogate so s cinkom, fosforjem, kalijem, železom in vitaminom B6. S toplotno obdelavo se seveda nekaj teh koristnih snovi izgubi, a kljub temu lahko vsaj poskusimo pripraviti kakšno kuhano ali dušeno jed iz njih. Lahko jih skuhamo v juhi, kremni ali bistri, ali jih pripravimo kot prilogo. Na tanko narezane dušimo na malo olja, lahko z drugo zelenjavo ali samostojno. Zanimive so tudi pečene v pečici, dodamo jih drugim gomoljnicam in korenovkam, na primer korenju, kolerabi in krompirju.



Če redkvice kupujemo, izberimo vselej sveže, čvrste gomolje, dobro je tudi, če so rastline cele, z listjem vred, saj tako dlje ostanejo čvrste. Hranimo jih v hladilniku, z listi vred, in jih odrežemo, tik preden redkvice použijemo. Pri tem ni odveč pripomba, da je tudi listje užitno, če gledamo na koristne snovi, pa jih vsebuje celo več kot koreni. Drobno nasekljane liste potresemo po solati, lahko pa jih dodamo, podobno kot peteršilj, juham, enolončnicam in omakam.

Čeprav se jih najbolj razveselimo spomladi, ko hlepimo po sveži zelenjavi z domačega vrta, jih lahko imamo na jedilniku vso sezono, saj na vrtu zorijo od pomladi pa vse do pozne jeseni. Izkušeni vrtnarji namreč vedo, da lahko zadnjo setev opravijo še septembra.