POJDIMO NA IZLET

Impozanten pogled na grajsko ruševino (FOTO)

Leta 1993 so razvaline razglasili za kulturno-zgodovinski spomenik, grič, na katerem grad stoji, pa za naravno znamenitost geološkega, geomorfološkega in botaničnega značaja.
Fotografija: Nekoč mogočen, danes ruševina FOTOGRAFIJE: Janez Mihovec
Odpri galerijo
Nekoč mogočen, danes ruševina FOTOGRAFIJE: Janez Mihovec

Enajsto stoletje je osrednji Evropi prineslo tako želeni mir. Nevarnost arabskih, vikinških in madžarskih vpadov je bila končno odstranjena in oblikoval se je fevdalni družbeni red. Na eni strani vladar, duhovščina in plemstvo kot tanka vladajoča plast družbe, na drugi ogromna večina kmečkega prebivalstva. Eden najbolj značilnih pomnikov tistih časov so gradovi.

Prebivališča plemstva, ki je z utrdb upravljalo svoja posestva. Pri gradovih je tako kot pri vseh ostalih stvareh. Nekateri, postavljeni na pravih krajih, bleste še danes v svoji veličini. Drugi so odslužili svojemu namenu in se spreminjajo v ruševine, ki jih prerašča gozd. Na žalost je tistih drugih bistveno več kot prvih. Grad Gamberk pod Čemšeniško planino nad Izlakami je prav gotovo eden izmed takih, ki niso imeli posebne sreče.

Gamberk iz Valvasorjeve Slave vojvodinje Kranjske
Gamberk iz Valvasorjeve Slave vojvodinje Kranjske
Grajsko dvorišče
Grajsko dvorišče

Kulturno-zgodovinski spomenik

Na začetku je bil Gamberk v lasti družine Gall in je po njej dobil svoje ime (nem. Gallenberg). Po Valvasorju ga je leta 1040 pozidal Ortolf III. Svibenski in je v naslednjih stoletjih polagoma rasel. V 14. stoletju ga je družina izgubila in v naslednjih stoletjih so grad posedovali različni lastniki. Počasi je razpadal, a drobec upanja se je pokazal sredi 19. stoletja, ko sta ga lastnika Ruard in Atzl preuredila v podeželski hotel. Projekt ni uspel in v 20. stoletju se je grad ponovno spremenil v ruševine. Leta 1993 so razvaline razglasili za kulturno-zgodovinski spomenik, grič, na katerem grad stoji, pa za naravno znamenitost geološkega, geomorfološkega in botaničnega značaja. V zadnjih desetletjih so ljubitelji gradu pod vodstvom Marjana Klančnika ustanovili društvo za zaščito ruševin. Menijo, da lahko ruševine, ki so danes v lasti družine Grahek, spremenijo v zanimivo turistično točko in prostor, kjer bo mogoče prirejati vrsto zanimivih družabnih in kulturnih dogodkov.

Marmorni spomenik na pročelju
Marmorni spomenik na pročelju

Žal je do takrat še daleč, čeprav Gamberk stoji na izredno lepem kraju. Do njega se da priti na več načinov. Peš z Izlak potrebujemo kako uro in pol po lokalnih poteh in kolovozih. Do njega lahko pridemo po cesti s Trojan prek Čemšenika. V vsakem primeru moramo priti do vasice Ržiše. Od tu naprej je vse jasno. Grad stoji na strmem griču nekoliko iz vasi in pogled nanj je impozanten. Na ravnini pod vasjo stoji nekaj kmetij, ki so zrasle na temeljih nekdanje grajske pristave, na temeljih gospodarskih objektov gradu. S treh strani, severne, vzhodne in zahodne, je grad zaradi prepadnih območij nedostopen. Po južni strani prek pobočja teče kolovoz in prek serpentin pride do grajskih vrat. Ruševine so urejene, trava pokošena in informativne table nas poučijo o zgodovini impozantne stavbe.

S preddverja gradu se odpre lep razgled od grebena Čemšeniške planine na severu, prek številnih gričev Zasavja pa vse tja do Kuma. Vse skupaj naredi prav prijeten vtis in le upamo lahko, da bo Gamberk vstal iz ruševin in v prihodnosti spet dobil svojo staro podobo.

Obzidje še stoji.
Obzidje še stoji.
Vhodni stolp
Vhodni stolp

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije