ZA KUŽKA
Individualne ure ali skupinski tečaji za kužke?
Z individualnim pristopom je socializacija uspešnejša in hitrejša, meni inštruktorica pasje šole Planet K9.
Odpri galerijo
Individualno delo s psom – na fotografiji je trening odpoklica. FOTO: MAŠA OREL/FACEBOOK
Kakor pri vseh stvareh v življenju tako tudi pri tej zadevi obstajajo prednosti in slabosti. Vsak ima lahko svoj pogled in zato so tudi želje različne. Poznam veliko pasjih trenerjev, ki ponujajo samo skupinske ure, ker jim to najbolj ustreza. Spet drugi pa ponujajo samo individualne tečaje.
Meni je sicer všeč raznolikost v skupini, saj to pomeni dodaten izziv, kako pomagati vsem vodnikom. Slabost skupinskih tečajev pa je, da se uporablja isti pristop pri vseh tečajnikih. Če imam skupino s šestimi vodniki in ima vsak svojega psa, bi lahko rekli, da imamo 12 različnih osebnosti, zato je toliko lažje in hitreje v individualnih urah tako vodnika kot psa naučiti pravilnega pristopa in se mu res posvetiti. Zato jaz skupinske tečaje izvajam le pri lastnikih in psih, ki že imajo zgrajen odnos in željo po sodelovanju.
Skupinski tečaji za kužke so sicer priljubljeni po vsem svetu. Kadar se lastniki vpišejo v pasjo šolo, pričakujejo skupinski tečaj že zato, da se bo njihov kuža socializiral s sovrstniki. Pravilna socializacija pa je dejansko uspešnejša na individualni ravni, saj gre pri tem tudi za pogostejše menjavanje okolja in spoznavanje različnih dražljajev. Pri skupinskih tečajih tega večinoma ni, ker so psi navajeni vedno istega okolja. Tak pes je po navadi zunaj okolja, kjer se uči, največkrat zbegan in lastnik težko sodeluje z njim.
Za kužke z vedenjskimi težavami, ki so prestrašeni ali reaktivni, pa so individualne ure ključne. Če bi takega psa potisnili v skupino z drugimi psi, bi se njegovo počutje in reakcije le še poslabšali in ne bi bilo nobenega uspeha. Če delamo individualno, lahko delamo s hitrostjo, kot je je kužek v tistem trenutku zmožen. Šele ko mu dvignemo samozavest in spremenimo čustveno stanje, ga lahko počasi vključimo v skupinske ure.
V pasji šoli Planet K9 delamo s psi individualno, zato lahko po svojih dolgoletnih izkušnjah svetujem, da na ta način naredimo veliko več, bolj se posvetimo lastniku in tudi kužki so bolj socializirani. Dobra stvar tega pristopa je tudi, da program lahko prirediš glede na potrebe psa in želje lastnika. Učenje običajno začnemo v mirnem okolju, tako da je uspeh zagotovljen. In šele ko pes in lastnik vzpostavita dober odnos in sodelovanje, lahko kužke vključimo v skupinsko delo. Naš moto je: »Vse za srečnega psa in njegovega lastnika«.
Zato se jima nenehno prilagajamo. Do lanskega leta smo bili vsi navajeni bolj kot ne s psi in lastniki delati osebno, ko pa so zaradi covida-19 prišle omejitve prehajanja med občinami in zbiranja ljudi, smo se tudi inštruktorji prilagodili in kar nekaj nas je omogočilo celo učenje prek računalnika. Veliko lastnikom virtualni pristop sprva ni bil pri srcu, ko pa smo začeli delati, so ugotovili, da sploh ni slab. Ni jim treba izgubljati časa na cesti, slabo vreme ni ovira, saj lahko delajo v stanovanju, in jaz sem kljub temu z njimi na vsakem koraku. A splet je lahko le začasni pripomoček, ki ne more nadomestiti učenja v živo.
*Maša Orel, veterinarska tehnica in kinologinja, specializirana za vzgojo in šolanje psov (tudi na domu)
Skupina že, toda ...
Meni je sicer všeč raznolikost v skupini, saj to pomeni dodaten izziv, kako pomagati vsem vodnikom. Slabost skupinskih tečajev pa je, da se uporablja isti pristop pri vseh tečajnikih. Če imam skupino s šestimi vodniki in ima vsak svojega psa, bi lahko rekli, da imamo 12 različnih osebnosti, zato je toliko lažje in hitreje v individualnih urah tako vodnika kot psa naučiti pravilnega pristopa in se mu res posvetiti. Zato jaz skupinske tečaje izvajam le pri lastnikih in psih, ki že imajo zgrajen odnos in željo po sodelovanju.
Med učenjem se nikoli ne smete počutiti, da ste vi proti psu, pač pa da vzajemno sodelujeta. Psu ni treba dokazovati, kdo je vodja, ne kregajte se z njim in ne kaznujte ga. Pomagajte mu razumeti, kaj od njega želite. Če nekaj ne deluje, naredite odmor. Vedno bodite na njegovi strani. Na tej poti sta skupaj, in ne drug proti drugemu.
Skupinski tečaji za kužke so sicer priljubljeni po vsem svetu. Kadar se lastniki vpišejo v pasjo šolo, pričakujejo skupinski tečaj že zato, da se bo njihov kuža socializiral s sovrstniki. Pravilna socializacija pa je dejansko uspešnejša na individualni ravni, saj gre pri tem tudi za pogostejše menjavanje okolja in spoznavanje različnih dražljajev. Pri skupinskih tečajih tega večinoma ni, ker so psi navajeni vedno istega okolja. Tak pes je po navadi zunaj okolja, kjer se uči, največkrat zbegan in lastnik težko sodeluje z njim.
V čem uživate v svojem prostem času? Radi berete knjige, gledate filme, jeste čokolado, se rekreirate, kolesarite? Če vam kar koli od tega ne bi bilo všeč, se s tem ne bi ukvarjali, mar ne? Zato je jasno, da tudi vaš pes ne bo delal nečesa, v čemer ne bo užival.
Za kužke z vedenjskimi težavami, ki so prestrašeni ali reaktivni, pa so individualne ure ključne. Če bi takega psa potisnili v skupino z drugimi psi, bi se njegovo počutje in reakcije le še poslabšali in ne bi bilo nobenega uspeha. Če delamo individualno, lahko delamo s hitrostjo, kot je je kužek v tistem trenutku zmožen. Šele ko mu dvignemo samozavest in spremenimo čustveno stanje, ga lahko počasi vključimo v skupinske ure.
Proti šablonskemu pristopu
V pasji šoli Planet K9 delamo s psi individualno, zato lahko po svojih dolgoletnih izkušnjah svetujem, da na ta način naredimo veliko več, bolj se posvetimo lastniku in tudi kužki so bolj socializirani. Dobra stvar tega pristopa je tudi, da program lahko prirediš glede na potrebe psa in želje lastnika. Učenje običajno začnemo v mirnem okolju, tako da je uspeh zagotovljen. In šele ko pes in lastnik vzpostavita dober odnos in sodelovanje, lahko kužke vključimo v skupinsko delo. Naš moto je: »Vse za srečnega psa in njegovega lastnika«.
Pri individualnih tečajih ni šablon, temveč je vsak program prilagojen značaju psa.
Zato se jima nenehno prilagajamo. Do lanskega leta smo bili vsi navajeni bolj kot ne s psi in lastniki delati osebno, ko pa so zaradi covida-19 prišle omejitve prehajanja med občinami in zbiranja ljudi, smo se tudi inštruktorji prilagodili in kar nekaj nas je omogočilo celo učenje prek računalnika. Veliko lastnikom virtualni pristop sprva ni bil pri srcu, ko pa smo začeli delati, so ugotovili, da sploh ni slab. Ni jim treba izgubljati časa na cesti, slabo vreme ni ovira, saj lahko delajo v stanovanju, in jaz sem kljub temu z njimi na vsakem koraku. A splet je lahko le začasni pripomoček, ki ne more nadomestiti učenja v živo.
*Maša Orel, veterinarska tehnica in kinologinja, specializirana za vzgojo in šolanje psov (tudi na domu)
