Iz Laškega na Hum: markirana pot usmeri strmo v pobočje (FOTO)
Na Hum vodi vrsta poti, ki se tudi po malem križajo. Njihova najdaljša različica je krožna pot, za katero potrebujemo kaki dve uri. Vzpon začnemo v starem mestu poleg cerkve svetega Martina iz 11. stoletja in spodnjega laškega gradu, lahko tudi izpred Term Laško v neposredni bližini.
Cesta nas popelje na pobočje Huma in po kakšnih petnajstih minutah se pred nami pokaže zgornji grad ali Tabor. Prvič se omenja kot Tyver, in sicer leta 1265. Najprej je bil v lasti plemiške družine Spanheim. Leta 1487 so ga ob vpadu požgali Turki in zato je bil predelan v protiturški tabor. Od tod tudi njegovo ime. V nadaljevanju so bili njegovi lastniki Turjačani, Mosconi, v 19. stoletju pa je začel propadati. Pred desetletji so ga temeljito obnovili in danes je v njem gostinski lokal.
Z vrha se lahko spustimo v srednjeveško mestno jedro.
Markirana pot nas usmeri strmo v pobočje Huma. Ves čas po gozdu, le tu in tam se odpre pogled na dolino Savinje globoko spodaj. Pol ure gre tako, nato strmina popusti. Mimo evharističnega križa se povzpnemo na vrh, kjer sta vetrna roža in klopca, a tudi razgled na Laško in vrhove v okolici.
Z vrha se lahko spustimo v samo srednjeveško mestno jedro, ki ga obvladujeta mogočen spodnji grad in cerkev svetega Martina. Zgradbi sta povezani s hodnikom, ki je lastnikom gradu omogočal neposredni prehod v cerkev. Ta je res vredna ogleda. Njeno jedro je še iz 11. stoletja, zgrajeno v romanskem slogu. Potem so cerkev večkrat prezidali in povečali in takšna, kot je, predstavlja mešanico gotskega in baročnega sloga. Njena notranjost je poslikana s freskami in prava paša za oči.
Markirana pot nas usmeri strmo v pobočje.
