VISOKE TEMPERATURE
Izjemna februarska toplota
Zjutraj je ponekod še možna slana, čez dan pa v večjem delu Slovenije namerimo za ta čas zelo visoke temperature.
Odpri galerijo
Čez dan se je marsikje ogrelo čez 20 stopinj Celzija. FOTO: Batuhan Toker/Getty Images
Pred dobrim tednom, ko sta Slovenijo oblivali polarna in arktična zračna masa, nas je še pošteno zeblo, v zadnjih dneh pa smo spet deležni nadpovprečne toplote.
Dnevna nihanja temperature zraka so velika, zjutraj je ponekod še možna slana, čez dan pa v večjem delu Slovenije namerimo za ta čas izjemno visoke temperature zraka. Ponekod se je ogrelo celo čez 20 stopinj Celzija in približali se bomo februarskim rekordom.
Letošnja februarska otoplitev spominja na vremenske razmere februarja 2019, ko so v nižinah prevladovali nadpovprečno topli dnevi. Po podatkih Arsa je bila takrat povprečna temperatura povsod po Sloveniji višja od dolgoletnega povprečja, v večjem delu države je bilo od 2 do 4 stopinje topleje, največji presežek pa je bil v visokogorju.
V Ljubljani je bila povprečna februarska temperatura tega leta 4,9 stopinje Celzija, kar je 2,9 stopinje nad dolgoletnim povprečjem. K velikemu presežku nad dolgoletnim povprečjem so najbolj prispevali nadpovprečno topli popoldnevi. Najtoplejši februar v Ljubljani pa je bil leta 1966, s povprečno mesečno temperaturo 6,7 stopinje Celzija, sledijo februarji 2007 (5,9 stopinje), 1974 in 1990 (5,7 stopinje).
Ker je čas počitnic, marsikoga zvabijo k sebi beli vršaci. Zaradi toplega vremena so snežne razmere v gorah spremenljive. Velika količina snega je potencial za plazenje. Ponoči snežna odeja pomrzne, zato se poveča nevarnost zdrsa, čez dan pa se bo snežna odeja zlasti na prisojnih pobočjih ojužila in labilizirala.
Po podatkih Arsovega lavinskega biltena je situacija pomladanska, na severnih pobočjih visokogorja so v snežni odeji šibke plasti, zato se tam lahko že ob majhni obremenitvi sproži kložast plaz. Nevarnost snežnih plazov je nad nadmorsko višino okoli 1400 metrov znatna, 3. stopnje, sredi dneva in popoldne se bo zlasti na prisojnih pobočjih še povečala. Na strmejših prisojnih pobočjih in zlasti v grapah, žlebovih zaradi otoplitve pričakujemo tudi velike spontane plazove mokrega snega. Predvsem na travnatih pobočjih se bodo prožili talni plazovi. Ponekod v senčnih legah in grebenih so poledenele površine, zato je tam nevarnost zdrsa. Previdno!
Narava se ob toploti množično prebuja. Sneg v nižinah je skopnel in poleg trobentic se je med bele preproge zvončkov začela mešati tudi žafranova vijolična. Pomladnega žafrana (Crocus vernus) na sprehodu skoraj ne moremo spregledati. Pogumno se neposredno iz gomolja izrašča cevast cvet s šestimi venčnimi listi. Spada v družino perunikovk.
Temnozeleni listi pomladanskega žafrana so dolgi in ozki z belo-srebrno črto po sredini. Iz literature je znano, da pri nas raste še nekaj vrst žafrana, ki so redkejše, denimo progasti, ki raste na kraških travnikih, in v višjih legah beli žafran ali nunka. Na tržaškem krasu raste Weldenov žafran, zelo redko pa opisujejo najdišča dvocvetnega žafrana. Je pa spomladanski žafran priljubljen tudi na vrtovih, kjer ga sadimo v manjših skupinah v trato. Primeren je za gojenje v posodah, pogosto ga najdemo v kombinaciji s tulipani in narcisami.
Toplo vreme prebuja tudi sadno drevje. Na Primorskem in Goriškem se na južnih legah napenjajo brsti koščičarjev, marelic, breskev in nektarin. Kmetijske svetovalne službe svetujejo, da sorte, ki so v zgodnjih fazah napenjanja brstov, pridelovalci že škropijo z bakrenimi pripravki proti listni luknjičavosti koščičarjev, breskovi kodravosti in drugim boleznim, ki prezimijo na lesu.
Za škropljenje je treba upoštevati vremenske razmere, izvajamo ga ob toplem vremenu, ko ni vetra in je zračna vlaga nad 60 odstotki. Najbolj trdovratna je zagotovo breskova kodravost, ki prizadene koščičarje, predvsem breskve. Povzroča jo gliva Taphrina deformans, ki v obliki zimskih trosov prezimi na lesu in na luskolistih brstov.
Prve okužbe, ki so navadno tudi najpomembnejše, so večinoma vezane na čas brstenja breskev, to pa je na Primorskem od konca februarja do konca marca.
Za okužbo morajo biti izpolnjeni štirje pogoji: prisotnost glive, občutljivi mladi listi, temperatura zraka, ki je višja od 8 stopinj Celzija in nižja od 28, ter dovolj padavin v fazi od brstenja do cvetenja. Gliva se aktivira podobno kot rastlina, zato se okužba razvije že v času brstenja. Zato je treba dovolj zgodaj v času napenjanja brstov uporabiti bakrove pripravke.
Prvič preventivno škropimo jeseni, takoj po odpadanju listja, drugič pa proti koncu februarja ali v začetku marca, ko se brsti že napnejo. Ko opazimo znake breskove kodravosti na listih, so že povsem prepredeni z glivicami. Drevo začne sicer razvijati nove, zdrave liste, vendar je pridelek plodov zmanjšan, saj gliva rastlino oslabi. Redkejše so okužbe po cvetenju, ko so lahko okuženi tudi plodovi. Na breskvah lahko pusti različne posledice, odvisno od občutljivosti sorte, rastnih pogojev in klimatskih razmer.
Velika bo razlika med jutrom in popoldnevom. FOTO: Alex_ugalek/Getty Images
Dnevna nihanja temperature zraka so velika, zjutraj je ponekod še možna slana, čez dan pa v večjem delu Slovenije namerimo za ta čas izjemno visoke temperature zraka. Ponekod se je ogrelo celo čez 20 stopinj Celzija in približali se bomo februarskim rekordom.
Topel februar leta 2019
Letošnja februarska otoplitev spominja na vremenske razmere februarja 2019, ko so v nižinah prevladovali nadpovprečno topli dnevi. Po podatkih Arsa je bila takrat povprečna temperatura povsod po Sloveniji višja od dolgoletnega povprečja, v večjem delu države je bilo od 2 do 4 stopinje topleje, največji presežek pa je bil v visokogorju.
V Ljubljani je bila povprečna februarska temperatura tega leta 4,9 stopinje Celzija, kar je 2,9 stopinje nad dolgoletnim povprečjem. K velikemu presežku nad dolgoletnim povprečjem so najbolj prispevali nadpovprečno topli popoldnevi. Najtoplejši februar v Ljubljani pa je bil leta 1966, s povprečno mesečno temperaturo 6,7 stopinje Celzija, sledijo februarji 2007 (5,9 stopinje), 1974 in 1990 (5,7 stopinje).
V gorah še prava zima
Ker je čas počitnic, marsikoga zvabijo k sebi beli vršaci. Zaradi toplega vremena so snežne razmere v gorah spremenljive. Velika količina snega je potencial za plazenje. Ponoči snežna odeja pomrzne, zato se poveča nevarnost zdrsa, čez dan pa se bo snežna odeja zlasti na prisojnih pobočjih ojužila in labilizirala.
Na strmejših pobočjih in zlasti v grapah, žlebovih zaradi otoplitve pričakujemo tudi velike spontane plazove mokrega snega. FOTO: Jure Eržen
Po podatkih Arsovega lavinskega biltena je situacija pomladanska, na severnih pobočjih visokogorja so v snežni odeji šibke plasti, zato se tam lahko že ob majhni obremenitvi sproži kložast plaz. Nevarnost snežnih plazov je nad nadmorsko višino okoli 1400 metrov znatna, 3. stopnje, sredi dneva in popoldne se bo zlasti na prisojnih pobočjih še povečala. Na strmejših prisojnih pobočjih in zlasti v grapah, žlebovih zaradi otoplitve pričakujemo tudi velike spontane plazove mokrega snega. Predvsem na travnatih pobočjih se bodo prožili talni plazovi. Ponekod v senčnih legah in grebenih so poledenele površine, zato je tam nevarnost zdrsa. Previdno!
Vijolično, rumeno
Narava se ob toploti množično prebuja. Sneg v nižinah je skopnel in poleg trobentic se je med bele preproge zvončkov začela mešati tudi žafranova vijolična. Pomladnega žafrana (Crocus vernus) na sprehodu skoraj ne moremo spregledati. Pogumno se neposredno iz gomolja izrašča cevast cvet s šestimi venčnimi listi. Spada v družino perunikovk.
Pomladnega žafrana na sprehodu skoraj ne moremo spregledati. FOTO: Miša Arko
Temnozeleni listi pomladanskega žafrana so dolgi in ozki z belo-srebrno črto po sredini. Iz literature je znano, da pri nas raste še nekaj vrst žafrana, ki so redkejše, denimo progasti, ki raste na kraških travnikih, in v višjih legah beli žafran ali nunka. Na tržaškem krasu raste Weldenov žafran, zelo redko pa opisujejo najdišča dvocvetnega žafrana. Je pa spomladanski žafran priljubljen tudi na vrtovih, kjer ga sadimo v manjših skupinah v trato. Primeren je za gojenje v posodah, pogosto ga najdemo v kombinaciji s tulipani in narcisami.
Napeti brsti in bakrovi pripravki
Toplo vreme prebuja tudi sadno drevje. Na Primorskem in Goriškem se na južnih legah napenjajo brsti koščičarjev, marelic, breskev in nektarin. Kmetijske svetovalne službe svetujejo, da sorte, ki so v zgodnjih fazah napenjanja brstov, pridelovalci že škropijo z bakrenimi pripravki proti listni luknjičavosti koščičarjev, breskovi kodravosti in drugim boleznim, ki prezimijo na lesu.
Najtoplejši februar v Ljubljani je bil leta 1966, s povprečno mesečno temperaturo 6,7 stopinje Celzija.
Za škropljenje je treba upoštevati vremenske razmere, izvajamo ga ob toplem vremenu, ko ni vetra in je zračna vlaga nad 60 odstotki. Najbolj trdovratna je zagotovo breskova kodravost, ki prizadene koščičarje, predvsem breskve. Povzroča jo gliva Taphrina deformans, ki v obliki zimskih trosov prezimi na lesu in na luskolistih brstov.
Na Primorskem in Goriškem se na južnih legah že napenjajo brsti koščičarjev, marelic, breskev in nektarin.
Prve okužbe, ki so navadno tudi najpomembnejše, so večinoma vezane na čas brstenja breskev, to pa je na Primorskem od konca februarja do konca marca.
Za okužbo morajo biti izpolnjeni štirje pogoji: prisotnost glive, občutljivi mladi listi, temperatura zraka, ki je višja od 8 stopinj Celzija in nižja od 28, ter dovolj padavin v fazi od brstenja do cvetenja. Gliva se aktivira podobno kot rastlina, zato se okužba razvije že v času brstenja. Zato je treba dovolj zgodaj v času napenjanja brstov uporabiti bakrove pripravke.
Nevarnost snežnih plazov je nad nadmorsko višino okoli 1400 metrov znatna, 3. stopnje, sredi dneva in popoldne se bo zlasti na prisojnih pobočjih povečala.
Prvič preventivno škropimo jeseni, takoj po odpadanju listja, drugič pa proti koncu februarja ali v začetku marca, ko se brsti že napnejo. Ko opazimo znake breskove kodravosti na listih, so že povsem prepredeni z glivicami. Drevo začne sicer razvijati nove, zdrave liste, vendar je pridelek plodov zmanjšan, saj gliva rastlino oslabi. Redkejše so okužbe po cvetenju, ko so lahko okuženi tudi plodovi. Na breskvah lahko pusti različne posledice, odvisno od občutljivosti sorte, rastnih pogojev in klimatskih razmer.
