Izkušnja s spletno prevaro: ne da bi pomislila, sem kliknila na povezavo
Pred leti ste ostali brez svojega facebook profila, kaj se je zgodilo?
Ko sem se poskušala vpisati v svoj facebook profil, je pisalo, da nimam več dostopa do svojega računa. Imela sem dva profila, osebnega in tistega, ki so ga ljudje lahko všečkali, pisalo je, da sem na slednjem kršila pravila Facebooka.
Spraševala sem jih, kaj se je zgodilo, a pravega odgovora nisem dobila. Tako sem izgubila vse stike, tudi iz časa, ko sem delala v tujini. Dostop do vsega tega sem izgubila za vedno.
Je šlo za vdor ali ne?
Vdrli so v profil z všečki. Nisem ga več mogla najti, enkrat pa se je spet prikazal, pisala sem, da je to moj profil, oni pa so mi odgovorili, da so ga kupili in da mi ga prodajo nazaj za tisoč evrov.
Ne vem, kdo stoji za tem. Pisave nisem prepoznala.
Ste zdaj na spletu bolj previdni?
Uporabljam dvojno avtentifikacijo, pogosteje menjam gesla, kadar kaj objavim, še bolj pazim na avtorske pravice. A kljub temu se mi je pred kratkim zgodilo, da sem dobila sporočilo znanke na facebooku, pisalo je: »Sodelujem v anketi, prosim, klikni in glasuj zame.«
Ne da bi pomislila, sem kliknila na povezavo in potem sem dobila deset sporočil z različnih lokacij, da se želi nekdo vpisati v moj facebook in instagram profil. Takoj sem spet spremenila vsa gesla. So pa tudi moji prijatelji potem dobili podobno sporočilo s povezavo od mene.
Le trenutek nepazljivosti je dovolj in spet se ti lahko to zgodi. Enkrat so me tudi klicali s slovenske telefonske številke, a sem slišala, da človek na drugi strani ni Slovenec, češ, da potrebujejo moje bančne podatke, da sem pred leti nekaj zadela in da mi morajo to nakazati.
Takoj sem vedela, da gre za prevaro. So me pa vztrajno klicali še nekaj dni, vse te številke sem morala blokirati.
Aktualne spletne prevare
Lani so na Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT našteli 1665 različnih oblik spletnih goljufij in 1657 phishing napadov. Letos so zabeležili 889 spletnih goljufij in 1858 phishing napadov.
• Phishing napadi so brez dvoma globalni varnostni izziv številka ena, strokovnjaki opažajo največji skok ravno v tej kategoriji. Z izrazom phishing (poznamo tudi izraz ribarjenje za podatki ali zvabljanje) označujejo kibernetski napad, pri katerem napadalci zavedejo žrtev, da jim sporoči različne občutljive podatke. Najpogostejši cilj phishing napada so uporabniška imena in gesla za dostop do elektronske pošte, računa Paypal, družbenih omrežij, podatki o kreditni kartici ter podatki za dostop do spletne/mobilne banke in mobilne denarnice. Tipičen phishing napad se začne z elektronskim sporočilom, ki je na prvi pogled videti, kot da ga je poslal ponudnik storitve. V sporočilu nas z različnimi razlogi poskušajo prepričati, da kliknemo na povezavo v sporočilu ali odpremo priponko. Sporočilo je napisano na tak način, da zahteva hitro ukrepanje, drugače se bo zgodilo nekaj neprijetnega, npr. da nam bo onemogočen dostop do storitve ali sredstev na bančnem računu.
• Velik je tudi porast smishing napadov (sms sporočila za krajo podatkov), ki ciljajo predvsem na naše kreditne kartice, po finančnem oškodovanju pa brez dvoma izstopajo kriptoinvesticijske prevare.
• SI-CERT opozarja še na prevare s skrito naročnino, ki se hitro širijo na družbenih omrežjih. V zadnjih mesecih so večkrat obravnavali prijave primerov lažnih nagradnih iger, tokrat z drugačnim »razpletom« – prikrito naročnino. V lažnih nagradnih igrah je največkrat glavni namen zvabiti uporabnike v plačljivi SMS-klub. V prevari s skrito naročnino pa želijo izvabiti številko kreditne kartice in vas naročiti na trivialno storitev, ki je ne potrebujete. Simbolični znesek en evro se po nekaj dneh spremeni v mesečno naročnino tudi do 100 evrov, ki jih vsak mesec trgajo z vaše kreditne kartice.
• Veliko skrbi med uporabniki pa povzroči lažno policijsko izsiljevanje. Primer tega je elektronsko sporočilo, v katerem vas policija obvešča, da so na vašem računalniku odkrili otroško pornografijo. Za razrešitev nastale situacije morate pisati na navedeni elektronski naslov, drugače sledi aretacija. Gre za lažne in izmišljene obtožbe, tako sporočilo naj roma v neželeno pošto.
