.IZLETNIŠKA TOČKA
Jabolko na dan odžene zdravnika stran
Brdo pri Lukovici je prijetna izletniška točka, ne le zaradi poskusnega sadovnjaka
Odpri galerijo
Letošnja letina je rekordna.
Pod ostanki nekdanjega gradu in cerkvijo Marijinega vnebovzetja ter Osnovno šolo Janka Kersnika na Brdu pri Lukovici se razprostira poskusni sadovnjak Kmetijskega inštituta Slovenije. Na jugu se približa stari magistralni cesti Ljubljana–Celje. V bližini je še središče Čebelarske zveze Slovenije.
Brdo pri Lukovici je prijetna izletniška točka. Na gradu Brdo se je v plemiški družini očetu Jožetu, sodniku, in materi Berti Hoffern, ki je bila plemkinja v brdskem gradu, 4. septembra 1852 rodil Janko Kersnik. Pisatelj in pesnik, notar in župan občine Lukovica je umrl 28. julija 1897 v 45. letu starosti. Njegova najpomembnejša dela iz meščanskega življenja so romana Ciklamen in Agitator ter povest Jara gospoda. Dokončal je tudi Rokovnjače, ki jih je pred svojo smrtjo zastavil pisatelj Josip Jurčič.
Poskusni sadovnjak Brdo pri Lukovici obsega 16,8 hektara, od katerih je 14,9 hektatov jablanovih nasadov. Večino površin so v zadnjih letih prekrili z mrežo proti toči. Sadovnjak je namenjen opravljanju strokovnih nalog na področju sadjarstva in varstva rastlin pred boleznimi in škodljivci, temeljnim in aplikativnim raziskavam ter preizkušanju novih tehnoloških ukrepov v sadjarstvu. V njem je tudi več kot 400 sort jablan, hrušk, našija, češenj, sliv, lupinarjev in jagodičja.
Zbirka, ki je po številu zbranih sort sadnih rastlin največja v Sloveniji, je namenjena opravljanju poskusov v sklopu strokovnih nalog v sadjarstvu ter vsebuje dragocen genski material za področje sadjarstva. V sadovnjaku občasno organizirajo različna strokovna srečanja. Redno ga obiskujejo kmetijski svetovalci, sadjarski strokovnjaki, študentje biotehniške fakultete, ki v njem opravljajo terenske vaje, obvezno prakso in diplomske naloge, organizirane strokovne ekskurzije sadjarskih društev ter vsako leto več deset skupin šolarjev, ki ob strokovni pomoči tam preživijo naravoslovni dan. Vsako leto organizirajo tudi odmeven dan odprtih vrat. V njem spoznajo dragocene izkušnje sadjarskih strokovnjakov, ki si še posebno prizadevajo za do okolja prijazno usmeritev pridelave sadja, to je integrirano in ekološko pridelavo.
Na Brdu pri Lukovici je tudi poskusni nasad jagodičja, ki je bil zasajen v 70. letih prejšnjega stoletja. Prej so poskuse na jagodičju izvajali na vrtu Kmetijskega inštituta Slovenije, v sklopu Arboretuma Volčji Potok in pri posameznih pridelovalcih jagodičja po Sloveniji. V poskusnem sadovnjaku na Brdu pri Lukovici imajo posajenih več kot 270 različnih sort, selekcij in tipov jagodičastih sadnih vrst. V poskusnem sadovnjaku lahko jabolka tudi kupite. Trenutno so v ponudbi sorte elstar, gala, summerred, fantazija in druge ter nekatere iz ekološke pridelave, kakršni sta gaia in gemini. Cena je od evra do 1,20 evra za kilogram. Dobite jih v zabojih po 15 kilogramov.
Pregovor Jabolko na dan odžene zdravnika stran, ki opozarja na pozitivne učinke teh sadežev, izvira iz Walesa, v 19. stoletju pa ga je populariziral velški sadni strokovnjak J. T. Stinson. Leta 1904 ga je uporabil v svojem predavanju na svetovnem gospodarskem sejmu v St. Louisu v ameriški zveni državi Misouri.
Na Brdu raste kar 45.000 dreves, zato je dela v poskusnem sadovnjaku veliko.
Brdo pri Lukovici je prijetna izletniška točka. Na gradu Brdo se je v plemiški družini očetu Jožetu, sodniku, in materi Berti Hoffern, ki je bila plemkinja v brdskem gradu, 4. septembra 1852 rodil Janko Kersnik. Pisatelj in pesnik, notar in župan občine Lukovica je umrl 28. julija 1897 v 45. letu starosti. Njegova najpomembnejša dela iz meščanskega življenja so romana Ciklamen in Agitator ter povest Jara gospoda. Dokončal je tudi Rokovnjače, ki jih je pred svojo smrtjo zastavil pisatelj Josip Jurčič.
Poskusni sadovnjak Brdo pri Lukovici obsega 16,8 hektara, od katerih je 14,9 hektatov jablanovih nasadov. Večino površin so v zadnjih letih prekrili z mrežo proti toči. Sadovnjak je namenjen opravljanju strokovnih nalog na področju sadjarstva in varstva rastlin pred boleznimi in škodljivci, temeljnim in aplikativnim raziskavam ter preizkušanju novih tehnoloških ukrepov v sadjarstvu. V njem je tudi več kot 400 sort jablan, hrušk, našija, češenj, sliv, lupinarjev in jagodičja.
Poskusni sadovnjak na Brdu pri Lukovici Fotografije: Primož Hieng
Zbirka, ki je po številu zbranih sort sadnih rastlin največja v Sloveniji, je namenjena opravljanju poskusov v sklopu strokovnih nalog v sadjarstvu ter vsebuje dragocen genski material za področje sadjarstva. V sadovnjaku občasno organizirajo različna strokovna srečanja. Redno ga obiskujejo kmetijski svetovalci, sadjarski strokovnjaki, študentje biotehniške fakultete, ki v njem opravljajo terenske vaje, obvezno prakso in diplomske naloge, organizirane strokovne ekskurzije sadjarskih društev ter vsako leto več deset skupin šolarjev, ki ob strokovni pomoči tam preživijo naravoslovni dan. Vsako leto organizirajo tudi odmeven dan odprtih vrat. V njem spoznajo dragocene izkušnje sadjarskih strokovnjakov, ki si še posebno prizadevajo za do okolja prijazno usmeritev pridelave sadja, to je integrirano in ekološko pridelavo.
Obiskovalci radi prisluhnejo sadjarskim strokovnjakom.
Na Brdu pri Lukovici je tudi poskusni nasad jagodičja, ki je bil zasajen v 70. letih prejšnjega stoletja. Prej so poskuse na jagodičju izvajali na vrtu Kmetijskega inštituta Slovenije, v sklopu Arboretuma Volčji Potok in pri posameznih pridelovalcih jagodičja po Sloveniji. V poskusnem sadovnjaku na Brdu pri Lukovici imajo posajenih več kot 270 različnih sort, selekcij in tipov jagodičastih sadnih vrst. V poskusnem sadovnjaku lahko jabolka tudi kupite. Trenutno so v ponudbi sorte elstar, gala, summerred, fantazija in druge ter nekatere iz ekološke pridelave, kakršni sta gaia in gemini. Cena je od evra do 1,20 evra za kilogram. Dobite jih v zabojih po 15 kilogramov.
V poskusnem sadovnjaku lahko jabolka tudi kupite.
Pregovor Jabolko na dan odžene zdravnika stran, ki opozarja na pozitivne učinke teh sadežev, izvira iz Walesa, v 19. stoletju pa ga je populariziral velški sadni strokovnjak J. T. Stinson. Leta 1904 ga je uporabil v svojem predavanju na svetovnem gospodarskem sejmu v St. Louisu v ameriški zveni državi Misouri.
