SMUKANJE
Jagodičje in grozdičje za smukanje
Prav na vsakem vrtu bi morali zasaditi tudi kaj sadnega, če je prostor, kakšno drevo, sicer pa grmovnice, maline, robide pa seveda ribez. Malo sadje v obliki jagod smukamo s prsti in nabiramo v lončke ali še rajši kar v usta.
Odpri galerijo
Pri nas so najpogostejše rdeče in črne sorte. FOTOGRAFIJE: guliver/GETTY IMAGES
Najpogostejše in osnovne sorte ribezov so rdeče, črne in bele, v rod ribes pa spada tudi kosmulja. Če gremo še naprej, poznamo tudi josto, ki je hibrid med kosmuljo in črnim ribezom.
Ampak vrnimo se k osnovnemu, k ribezu, ki so mu ime dali Arabci. Ti so iz rabarbare pridobivali napitek, ki so ga imenovali ribas, ko so pozneje našli grmičke divjega ribeza, ki jih je po okusu spominjal na ribas, so za novo odkrito sadje uporabili kar staro ime, ribas, po naše pač ribez.
Ribezi imajo različne izvore, domovina rdečega je srednja Evropa, medtem ko črni izvira iz Rusije. Beli je mutant rdečega. V Sloveniji je avtohtona sorta rdeči ribez, seveda pa danes pri nas gojimo vse barve.
Ribez je za vzgojo precej preprost, ima pa nekaj zahtev, ki jih je nujno izpolniti za dober pridelek. To je predvsem velika potreba po vlagi, zato mu je zlasti v prvem letu treba zagotoviti redno zalivanje. Sicer bo uspeval tako na sončnih kot senčnih legah, pri izbiri tal pa glejmo, da bodo odcedna in rodovitna. Potrebuje veliko kalija, zato mu ga enkrat na leto privoščimo v obliki gnojila.
Pred sajenjem zemljo prekopljemo in zmešamo s kompostom, nekoliko več gnojimo za rdeči ribez. Praviloma ga sadimo v obdobju mirovanja, na pomlad ali jesen, ker sadike kupimo v lončkih, pa je danes to možno tako rekoč vse leto. Lahko pa ga vzgajamo tudi s potaknjenci. Preden ribez posadimo, sadike za nekaj ur namočimo v vedru vode. Sadike belega in rdečega ribeza prikrajšamo na 20 do 30 centimetrov, črnemu pa le odstranimo morebitne suhe ali poškodovane veje.
Sadimo v jame, ki naj bodo globoke od 25 do 35 centimetrov. Sadimo v vrsti v razmiku do meter in pol, prav tako naj bo vsaj meter in pol razmika med vrstami. Posadimo ga nekaj centimetrov globlje, kot so sadike rasle v lončku. Ko ribez posadimo, ga je najbolje nemudoma obložiti s plastjo organske zastirke, uporabimo slamo, lubje ali žaganje, saj smo že zapisali, da potrebuje veliko vlage, ki jo zastirka zadržuje. Poleg tega ne bo odvečnih skrbi s pleveli. Sicer pa ribez gojimo v obliki grmov.
Rdeči in beli ribez sta samooplodna, črni pa le delno. Za še boljši in obilnejši pridelek strokovnjaki svetujejo, da skupaj sadimo različne sorte. Seveda je to dobro tudi zato, da imamo pridelek vso sezono, saj sorte zorijo ob različnem času, razlikujejo pa se tudi po okusu in namembnosti.
Najprej bo dozorel beli, junija sledi rdeči, in ko vse to pozobljemo, bo na voljo še črni. Beli in rdeči sta si po okusu podobna, oba sta sladka s prijetnim kiselkastim pridihom, črni, predvsem starejše sorte, pa je nekoliko trpek, zato je tudi manj priljubljen. Zato so vzgojili bolj aromatične nove sorte z izboljšanim okusom. Vse sorte ribeza lahko uživamo sveže, pripravne pa so tudi za predelavo, zlasti v marmelade in sokove.
Kljub kiselkastemu okusu ga imajo radi tudi otroci.
Ampak vrnimo se k osnovnemu, k ribezu, ki so mu ime dali Arabci. Ti so iz rabarbare pridobivali napitek, ki so ga imenovali ribas, ko so pozneje našli grmičke divjega ribeza, ki jih je po okusu spominjal na ribas, so za novo odkrito sadje uporabili kar staro ime, ribas, po naše pač ribez.
Ribezi imajo različne izvore, domovina rdečega je srednja Evropa, medtem ko črni izvira iz Rusije. Beli je mutant rdečega. V Sloveniji je avtohtona sorta rdeči ribez, seveda pa danes pri nas gojimo vse barve.
Preprost za vzgojo
Ribez je za vzgojo precej preprost, ima pa nekaj zahtev, ki jih je nujno izpolniti za dober pridelek. To je predvsem velika potreba po vlagi, zato mu je zlasti v prvem letu treba zagotoviti redno zalivanje. Sicer bo uspeval tako na sončnih kot senčnih legah, pri izbiri tal pa glejmo, da bodo odcedna in rodovitna. Potrebuje veliko kalija, zato mu ga enkrat na leto privoščimo v obliki gnojila.
25
centimetrov (najmanj) naj bo globoka jama, v katero posadimo ribez.
centimetrov (najmanj) naj bo globoka jama, v katero posadimo ribez.
Pred sajenjem zemljo prekopljemo in zmešamo s kompostom, nekoliko več gnojimo za rdeči ribez. Praviloma ga sadimo v obdobju mirovanja, na pomlad ali jesen, ker sadike kupimo v lončkih, pa je danes to možno tako rekoč vse leto. Lahko pa ga vzgajamo tudi s potaknjenci. Preden ribez posadimo, sadike za nekaj ur namočimo v vedru vode. Sadike belega in rdečega ribeza prikrajšamo na 20 do 30 centimetrov, črnemu pa le odstranimo morebitne suhe ali poškodovane veje.
Ribez sadimo spomladi ali jeseni.
Sadimo v jame, ki naj bodo globoke od 25 do 35 centimetrov. Sadimo v vrsti v razmiku do meter in pol, prav tako naj bo vsaj meter in pol razmika med vrstami. Posadimo ga nekaj centimetrov globlje, kot so sadike rasle v lončku. Ko ribez posadimo, ga je najbolje nemudoma obložiti s plastjo organske zastirke, uporabimo slamo, lubje ali žaganje, saj smo že zapisali, da potrebuje veliko vlage, ki jo zastirka zadržuje. Poleg tega ne bo odvečnih skrbi s pleveli. Sicer pa ribez gojimo v obliki grmov.
Samooplodni
Rdeči in beli ribez sta samooplodna, črni pa le delno. Za še boljši in obilnejši pridelek strokovnjaki svetujejo, da skupaj sadimo različne sorte. Seveda je to dobro tudi zato, da imamo pridelek vso sezono, saj sorte zorijo ob različnem času, razlikujejo pa se tudi po okusu in namembnosti.
Jagodičje je skupno ime za maline, jagode, borovnice ter ribez, katerega drobni plodovi rastejo v obliki grozdov, zato ga imenujemo kar grozdičje.
Najprej bo dozorel beli, junija sledi rdeči, in ko vse to pozobljemo, bo na voljo še črni. Beli in rdeči sta si po okusu podobna, oba sta sladka s prijetnim kiselkastim pridihom, črni, predvsem starejše sorte, pa je nekoliko trpek, zato je tudi manj priljubljen. Zato so vzgojili bolj aromatične nove sorte z izboljšanim okusom. Vse sorte ribeza lahko uživamo sveže, pripravne pa so tudi za predelavo, zlasti v marmelade in sokove.
