Jeseni ne gnojimo več. To je razlog
Preden se lotimo gnojenja, je dobro vedeti, katera hranila so že v zemlji, tistih, ki jih je dovolj, namreč ne bo treba dodajati, razen če na rastlini opazimo znake pomanjkanja določene snovi. Praviloma je dovolj gnojenje enkrat na leto, s prekomernim gnojenjem lahko naredimo več škode kot koristi.
Zato je treba vedeti tudi, kdaj prenehati. Na splošno velja, da rastline ne potrebujejo dodatnih hranil, ko nehajo rasti in razvijati cvetove ter plodove. Takrat se običajno začnejo pripravljati na obdobje mirovanja, če jim takrat dodamo hranila, pa bomo ta proces zmotili.
Zelenjadnic, ki so zelo hitro primerne za uživanje, sploh ne gnojimo.
Cvetoče trajnice je tako dobro prenehati gnojiti, ko zacvetijo, najpozneje pa pred začetkom jeseni. V tem letnem času se namreč pripravljajo na počitek, če jim takrat dodamo hranila, jih bodo ta spodbudila k rasti, novi deli rastline pa nizkih temperatur ne bodo preživeli.
Strokovnjaki opozarjajo
Pri gnojenju zelenjadnic se ravnamo po tem, kako dolgo potrebujejo, da zrastejo. Tiste, ki so za uživanje primerne zelo hitro, denimo redkvica, gnojenja sploh ne potrebujejo, na drugi strani pa denimo buče, ki v zemlji preživijo po več mesecev, potrebujejo dodatna hranila, zlasti če rastejo v osiromašenih tleh. V tem primeru jih dognojujemo postopoma, vsakih nekaj tednov, in po malem, tako bo zemlja namreč ves čas primerno nahranjena. Kljub temu jim nehamo dovajati gnojila nekaj tednov, preden pridelek poberemo.
Preveč dušika lahko škoduje.
Strokovnjaki opozarjajo, da je treba zemljo na vrtu pred gnojenjem testirati predvsem na dušik, ta element namreč vsebujejo vsa gnojila, ker spodbuja rast, pa lahko preveč dušika pomeni visoke in košate rastline, ki pa ne bodo obilno obrodile, saj bodo energijo porabile predvsem za ustvarjanje zelenih delov. Preveč dušika bo najbolj prizadelo razhudnikovke, torej paradižnik, papriko, jajčevce, feferone in krompir. Če se izkaže, da v tleh ni dovolj dušika, in se odločimo, da ga bomo dodali v obliki gnojila, pri enoletnih zelenjadnicah to storimo, tik preden jih posadimo na gredice. Dišavnice gnojil običajno ne prenašajo dobro, zato gredice z njimi pustimo pri miru, pa tudi sadnega in listopadnega drevja in grmičkov ni treba gnojiti, saj imajo korenine razpredene daleč naokoli in lahko hranila črpajo tudi s precej oddaljenih delov vrta.
