Kaj sadimo jeseni? Imamo odgovor

Ko se poletna vročina umakne jeseni, je čas za sajenje okrasnih grmičkov, dreves in jagodičevja. V še topli in vlažni jeseni posajeno jagodičevje se lažje ukorenini kot sajeno spomladi, naslednje leto je odpornejše proti suši in hitreje obrodi. Prav tako so sadike, kupljene jeseni, bolj kakovostne in trdnejše, saj so bile vzgojene v tekočem letu.

Je pa od vrste, ki jo nameravate posaditi, odvisno, kakšna naj bo podlaga in kam posaditi grmičke, ki obrodijo sladke, drobne plodove.

Jagode na sonce

Jagode se načeloma sadi avgusta, a morda bo letošnji september bogatejši z dežjem, zato jih ne bo treba toliko zalivati in se bodo sadike lažje ter hitreje ukoreninile. Jagode uspevajo na sončni legi, ki jo od šest do osem ur obseva sonce, v bogati, odcedni in ne pretežki zemlji, potrebujejo dovolj vlage. Med sadikami pustite vsaj 30 centimetrov prostora. Za hitrejše ukoreninjenje in kasnejšo dobro rast ter bogat pridelek tla, v katera so posajene jagode, pokrijte z zastirko.

Borovnice v kislih tleh

Borovnice, ne glede na sorto, uspevajo v kislih tleh, katerih vrednost pH znaša od 3,2 do 5,2. Najbolje jih je saditi od oktobra do novembra in tla prej pripraviti s primernim, njim namenjenim substratom. Podlaga naj bo kisla, humusna, ne pretežka in odcedna. Sadilna jama naj bo globoka od 30 do 40 centimetrov in premera približno 100 centimetrov. Vanjo, preden dodate substrat, položite folijo, da se kisla zemlja ne bi pomešala z okoliško in bi izgubila za borovnice pomembno lastnost. Rade imajo sončno in polsenčno lego, borovnice vam bodo hvaležne za zastirko in, dokler se ne ukoreninijo, za dosledno zalivanje. Primerno vlago potrebujejo tudi v času cvetenja in oblikovanja plodov.

Sibirske borovnice

Čeprav bi po imenu sklepali, da gre za vrsto borovnic, nimajo z njimi nič skupnega. Za dobro rast in razvoj ne potrebujejo kisle zemlje ter dobro prenašajo mraz. Njihovi cvetovi, ki se odpro že marca, prenesejo tudi temperaturo do minus deset stopinj Celzija. Obstaja več vrst haskap jagod: nižje in višje, ki v višino dosežejo do dva metra. Sorte se med seboj razlikujejo tudi po velikosti plodov in okusu. Sibirske borovnice niso samooplodne, zato je treba posaditi več rastlin različnih sort, da se med seboj oprašujejo. Glede tal niso zahtevne. Sadilna jama naj bo globoka vsaj 30 centimetrov, zemlji je dobro dodati hlevski gnoj ali kompost. Med rastlinami naj bo najmanj 80 centimetrov, uspevajo tudi v velikih loncih ali koritih.

Robidam damo oporo

Robide veljajo za najmanj zahtevno jagodičevje. Pomembno je, da imajo dovolj prostora, saj se tako kot maline v dobrih razmerah hitro razraščajo same, potrebujejo pa oporo, ob kateri rastejo. Najbolje jih je posaditi ob rob vrta, na sončno ali polsenčno lego. Obrodijo dvoletni poganjki, zato ne obupajte, če prvo leto ne bo plodov.

V primernih razmerah se hitro razraščajo. FOTO: Dhsueh/Getty Images

Maline in robide uspevajo v lahkih, dobro odcednih, rahlo kislih tleh. Zemljo je pred sajenjem priporočljivo pognojiti s hlevskim gnojem ali kompostom. Med sadikami naj bo vsaj pol metra prostora, po sajenju poskrbite za primerno vlago. Tako kot za omenjeno jagodičevje je za maline in robide priporočljiva zastirka, saj ima plitve korenine in sadike lahko zaduši plevel, brez zastirke so tudi bolj dovzetne za sušo.

Ribezovi potaknjenci

Ribez, rdeč, črn ali bel, ter kosmulje so priljubljeno nezahtevno jagodičevje, dobrodošlo na vsakem vrtu. Vse te grmovnice uspevajo na sončnih do polsenčnih legah in v pravih razmerah bogato obrodijo. Rade imajo globoko, odcedno, rodovitno in nekoliko kiselkasto zemljo, ki ji primešajte kompost, hlevski gnoj.

Ribez uspeva na sončnih do polsenčnih legah. FOTO: Inna Kozhina/Getty Images

Sadilna jama naj bo široka od 30 do 40 in globoka vsaj 35 centimetrov. Med sadikami naj bo približno meter in pol razmika, tla okoli ribeza ali kosmulj je dobro pokriti z zastirko, dokler se ne ukoreninijo, je treba sadike zalivati. Ima pa ribez še eno pozitivno plat, zlahka ga je razmnoževati s potaknjenci; če jih posadite v poznem poletju ali jeseni v vlažni zemlji, se hitro ukoreninijo in zrastejo v bujne grmičke.