TURISTIČNA TRIBUNA
Jesenska klasika na kolesu (FOTO)
Potepanje od Ankarana do Sečovelj in nazaj ob šumenju morja in skozi predore Parenzane.
Odpri galerijo
Ko ni avtomobilov, je kolo resnični užitek!
Za izhodišče predlagamo pokopališče školjk pred Ankaranom. Smer vam pokažejo veliki žerjavi Luke Koper. Ko se vam veriga prvič obrne, jih imejte na desni. Seveda so tudi kažipoti. Ne peljite se proti Hrvatinom, ampak jo po 200 metrih glavne Jadranske ceste mahnite desno na varno staro povezavo s pristaniškim mestom. Gre zlagoma, klancev ni in po nekaj kilometrih se znajdete v Kopru.
Kolesarska steza je izjemno lepo označena, pojdite po njej mimo tržnice in nato zasuk proti Žusterni. Sledi pedaliranje ob plaži in poskok na zaprto obalno cesto. Pravi blagoslov za kolesarsko družbo in sprehajalce je odsek v smeri Izole, ki ima nekje na sredi tudi počivališče. Še prej lahko pomahate Zmagu Jelinčiču, če ravno tisti čas nosi keramične ploščice v vilo, lahko pa se zaustavite pri kakšnem možaku, ki ga namaka. Trnek, namreč.
Vzemite si čas. Uživajte. Slovenska obala ni za hitenje. Ko prispete do Izole, se mimo kampa na svoji desni popeljete proti Simonovemu zalivu in nato greste v klanec proti svojevrstni atrakciji: Parenzani. Slikovita pot od Milj pri Trstu do Poreča gre po trasi nekdanje ozkotirne železnice v skupni dolžini 130 kilometrov. Odsek po slovenskem ozemlju vas bo nad Izolo, glejte kolesarske oznake D-8, popeljal najprej skozi Šalet, kamnit cestni predor, ki poteka pod malim hribom Jagodje. Dolg je 241 metrov in kakšna kaplja s stene vam zagotovo pade na betico. Na drugi strani vas pričaka Strunjan. Skozi kraj počasi, kažipoti so morda za odtenek napak ali premalo gosto postavljeni, pa se ob mirnem pedaliranju v stilu malo gori, malo doli pripeljete do Valete. Kamnit cestni predor, dolg 550 metrov, poteka pod hribom Lucan. Po prometu kolesarskih kolegov boste spoznali, da je najbolj ohranjen predor na Parenzani, skupno so jih v letih od 1900 do 1902 zgradili devet, ena od najbolj priljubljenih povezav med Strunjanom in Portorožem. Spust v Portorož je lahko strm, če greste od predora naravnost navzdol in nato ob obali levo. Malček bolj blag je, če zavijete levo po izhodu iz predora, kamor kaže kažipot, a boste izpustili del mesta. Elegantno se popeljete do dirkališča Lucija, kampa Lucija in plaže … Uganili ste: Lucija.
Kolesarska pot se obrne proti kanalu sv. Jerneja in do vhoda v sečoveljske soline vas bo poneslo, kot bi mignili. Ogled solin vam zaračunajo, lahko pa se samo spočijete, pogledate in se obrnete nazaj do Portoroža. Tam pa pozor: namesto nazaj na Parenzano jo mahnite skozi mesto. Mimo starega skladišča soli zavozite proti Piranu. Ob bernardinski plaži pod hotelom Histrion, čez dva ležeča kolesarska policista skorajda padete na trg, poimenovan po Giuseppeju Tartiniju. Mojstrski violinist se je rodil v Piranu 8. aprila 1692. Da bi izpustili priložnost popiti kavico v njegovi družbi, je skorajda zločin. Nato vas čaka najtežji del, ki ga namesto besnega pedaliranja v klanec raje prehodite, bičiklet pa porivajte od sebi. Pazite le, da greste s trga v Ulico IX. korpusa, Tartini jo ima v smeri roke, v kateri drži violino. Ob obzidju se prerinete na vrh, nato sedete nazaj na kolo in poženete skozi Beli Križ do Pacuga. Tam stisnite zavoro! Razgled je pravljičen. Sledi spust v Strunjan, gre pošteno hitro, a s pravo mero previdnosti ste kmalu pred vrnitvijo na Parenzano. Spet skozi moker predor Šalet, Valeto se zaradi Pirana izpusti, in potem v Izolo ter nazaj v Koper. Toplo vam priporočamo, da na ribiškem pomolu, ob kapitaniji, poiščete prikolico Folpo, kjer vam trije fantje iz ribiške družine Glavina pripravijo morsko okrepčilo po načelu: »Kar ulovimo, vržemo na žar ali ocvremo, če nimamo, pa zapremo.« Sledi še nekaj ovinkanja, pojdite še do ograde pristanišča in najdite spominsko tablo prvi čezoceanki, ki je zaplula v Luko Koper.
Ko smo ob pokopališču školjk nalagali bičiklete v avto, smo ošinili števec, ki nam je povedal, da smo opravili 68 kilometrov jesenskega obalnega razvajanja na dveh kolesih.
Kolesarska steza je izjemno lepo označena, pojdite po njej mimo tržnice in nato zasuk proti Žusterni. Sledi pedaliranje ob plaži in poskok na zaprto obalno cesto. Pravi blagoslov za kolesarsko družbo in sprehajalce je odsek v smeri Izole, ki ima nekje na sredi tudi počivališče. Še prej lahko pomahate Zmagu Jelinčiču, če ravno tisti čas nosi keramične ploščice v vilo, lahko pa se zaustavite pri kakšnem možaku, ki ga namaka. Trnek, namreč.
Vzemite si čas. Uživajte. Slovenska obala ni za hitenje.
Vzemite si čas. Uživajte. Slovenska obala ni za hitenje. Ko prispete do Izole, se mimo kampa na svoji desni popeljete proti Simonovemu zalivu in nato greste v klanec proti svojevrstni atrakciji: Parenzani. Slikovita pot od Milj pri Trstu do Poreča gre po trasi nekdanje ozkotirne železnice v skupni dolžini 130 kilometrov. Odsek po slovenskem ozemlju vas bo nad Izolo, glejte kolesarske oznake D-8, popeljal najprej skozi Šalet, kamnit cestni predor, ki poteka pod malim hribom Jagodje. Dolg je 241 metrov in kakšna kaplja s stene vam zagotovo pade na betico. Na drugi strani vas pričaka Strunjan. Skozi kraj počasi, kažipoti so morda za odtenek napak ali premalo gosto postavljeni, pa se ob mirnem pedaliranju v stilu malo gori, malo doli pripeljete do Valete. Kamnit cestni predor, dolg 550 metrov, poteka pod hribom Lucan. Po prometu kolesarskih kolegov boste spoznali, da je najbolj ohranjen predor na Parenzani, skupno so jih v letih od 1900 do 1902 zgradili devet, ena od najbolj priljubljenih povezav med Strunjanom in Portorožem. Spust v Portorož je lahko strm, če greste od predora naravnost navzdol in nato ob obali levo. Malček bolj blag je, če zavijete levo po izhodu iz predora, kamor kaže kažipot, a boste izpustili del mesta. Elegantno se popeljete do dirkališča Lucija, kampa Lucija in plaže … Uganili ste: Lucija.
Pot začnite ob pokopališču školjk. FOTOGRAFIJE: Boštjan Fon
Kolesarska pot se obrne proti kanalu sv. Jerneja in do vhoda v sečoveljske soline vas bo poneslo, kot bi mignili. Ogled solin vam zaračunajo, lahko pa se samo spočijete, pogledate in se obrnete nazaj do Portoroža. Tam pa pozor: namesto nazaj na Parenzano jo mahnite skozi mesto. Mimo starega skladišča soli zavozite proti Piranu. Ob bernardinski plaži pod hotelom Histrion, čez dva ležeča kolesarska policista skorajda padete na trg, poimenovan po Giuseppeju Tartiniju. Mojstrski violinist se je rodil v Piranu 8. aprila 1692. Da bi izpustili priložnost popiti kavico v njegovi družbi, je skorajda zločin. Nato vas čaka najtežji del, ki ga namesto besnega pedaliranja v klanec raje prehodite, bičiklet pa porivajte od sebi. Pazite le, da greste s trga v Ulico IX. korpusa, Tartini jo ima v smeri roke, v kateri drži violino. Ob obzidju se prerinete na vrh, nato sedete nazaj na kolo in poženete skozi Beli Križ do Pacuga. Tam stisnite zavoro! Razgled je pravljičen. Sledi spust v Strunjan, gre pošteno hitro, a s pravo mero previdnosti ste kmalu pred vrnitvijo na Parenzano. Spet skozi moker predor Šalet, Valeto se zaradi Pirana izpusti, in potem v Izolo ter nazaj v Koper. Toplo vam priporočamo, da na ribiškem pomolu, ob kapitaniji, poiščete prikolico Folpo, kjer vam trije fantje iz ribiške družine Glavina pripravijo morsko okrepčilo po načelu: »Kar ulovimo, vržemo na žar ali ocvremo, če nimamo, pa zapremo.« Sledi še nekaj ovinkanja, pojdite še do ograde pristanišča in najdite spominsko tablo prvi čezoceanki, ki je zaplula v Luko Koper.
Atraktiven predor Valeta na Parenzani.
Ko smo ob pokopališču školjk nalagali bičiklete v avto, smo ošinili števec, ki nam je povedal, da smo opravili 68 kilometrov jesenskega obalnega razvajanja na dveh kolesih.
