MOTOVILEC
Jesenska setev bo dala bogat pomladni pridelek
Motovilec običajno sejemo povprek po gredah, če se odločimo za vrste, naj bo med njimi vsaj 15 centimetrov; pri nas so najpogostejše sorte holandski, ljubljanski in žličar.
Odpri galerijo
Zamudno obiranje vodi v kulinarične užitke. FOTO: Tema_kud/Getty Images
Za mnoge ljubitelje zelenjave je motovilec prva izbira, ko jih povprašamo o najljubših solatah. Res je posebnega okusa pa tudi videza, zlasti ko majhne rozete pripravimo kar cele. Gotovo pa je izjemno priljubljen tudi zaradi tega, ker je njegova glavna sezona v hladnih mesecih, ko drugih solatnic ni v izobilju. Domovina motovilca sta Sicilija in Sardinija, divje rastočega pa najdemo po travnikih in poljih po Evropi, severni Afriki ter Aziji od Indije do Kavkaza. Zelo dobro uspeva tudi pri nas.
Da bomo pozimi in še v pomlad uživali v motovilcu, je zdaj zadnji čas za setev. Ker ne mara vročine, ga ne sejemo pred petnajstim avgustom, za optimalno kalitev in poznejšo rast pa je setev dobro opraviti do sredine septembra. Za vzgojo je precej nezahtevna rastlina, ne potrebuje pognojene zemlje niti posebne nege. Pravzaprav lahko več gnoja celo prikliče bolezni. Zato je najbolje, da zemljo pred setvijo prerahljamo in oplemenitimo zgolj s kompostom, morda s skopim odmerkom kupljenega organskega gnojila. Večina motovilec seje povprek po gredi, saj je tako najbolje izkoriščen prostor. Vendar ga bo lažje obdelovati, če bo rasel v vrsticah, ki so vsaksebi petnajst centimetrov. Pazimo, da ne sejemo pregosto, saj v tem primeru rastline ne bodo imele prostora za razvoj. V nasprotju z večino vrtnin je najbolje sejati leto ali dve staro seme, saj je to najbolje kaljivo.
Poznamo številne sorte, pri nas pa so najbolj priljubljene tri. Za zimsko in pomladno uživanje sejemo dve avtohtoni sorti, to sta ljubljanski motovilec in žličar, medtem ko bomo že jeseni nabirali sorto holandski. Seme motovilca kali od enega do dveh tednov, tudi v tem času ima rad nizke temperature. Zima in mraz ga ne zmotita, nabirali ga bomo tudi v slabih vremenskih razmerah. Vzgajamo ga lahko tudi v rastlinjaku, tako bo precej lažje, saj ne bo treba brskati za njim pod snegom.
Seveda je tudi pri motovilcu treba upoštevati, kako se razume z drugimi vrtninami. Za sosede mu namenimo paradižnik, papriko in fižol ter zelje, redkvice, kumare, jagode in radič, slabih sosedov pa tako rekoč nima. Ne pozabimo na kolobar, ne sejemo ga za solatnicami, na isto mesto naj pride na vsaka tri leta.
--> Preberite še: Štiri najpogostejše napake pri uporabi soli
Do živega mu ne prideta ne sneg ne mraz. FOTO: Emer1940/Getty Images
Da bomo pozimi in še v pomlad uživali v motovilcu, je zdaj zadnji čas za setev. Ker ne mara vročine, ga ne sejemo pred petnajstim avgustom, za optimalno kalitev in poznejšo rast pa je setev dobro opraviti do sredine septembra. Za vzgojo je precej nezahtevna rastlina, ne potrebuje pognojene zemlje niti posebne nege. Pravzaprav lahko več gnoja celo prikliče bolezni. Zato je najbolje, da zemljo pred setvijo prerahljamo in oplemenitimo zgolj s kompostom, morda s skopim odmerkom kupljenega organskega gnojila. Večina motovilec seje povprek po gredi, saj je tako najbolje izkoriščen prostor. Vendar ga bo lažje obdelovati, če bo rasel v vrsticah, ki so vsaksebi petnajst centimetrov. Pazimo, da ne sejemo pregosto, saj v tem primeru rastline ne bodo imele prostora za razvoj. V nasprotju z večino vrtnin je najbolje sejati leto ali dve staro seme, saj je to najbolje kaljivo.
Ker slabo prenaša vročino, s setvijo počakamo do avgusta ali še bolje septembra.
Poznamo številne sorte, pri nas pa so najbolj priljubljene tri. Za zimsko in pomladno uživanje sejemo dve avtohtoni sorti, to sta ljubljanski motovilec in žličar, medtem ko bomo že jeseni nabirali sorto holandski. Seme motovilca kali od enega do dveh tednov, tudi v tem času ima rad nizke temperature. Zima in mraz ga ne zmotita, nabirali ga bomo tudi v slabih vremenskih razmerah. Vzgajamo ga lahko tudi v rastlinjaku, tako bo precej lažje, saj ne bo treba brskati za njim pod snegom.
Seveda je tudi pri motovilcu treba upoštevati, kako se razume z drugimi vrtninami. Za sosede mu namenimo paradižnik, papriko in fižol ter zelje, redkvice, kumare, jagode in radič, slabih sosedov pa tako rekoč nima. Ne pozabimo na kolobar, ne sejemo ga za solatnicami, na isto mesto naj pride na vsaka tri leta.
--> Preberite še: Štiri najpogostejše napake pri uporabi soli
