Jesensko cvetenje

Po zelo topli meteorološki jeseni, ki nas je spremljala večji del septembra, se je ob koncu meseca zgodil vremenski preobrat. Začelo se je z obilnejšimi padavinami in nevihtami v petek, hitro so narasli hudourniški vodotoki. V noči na soboto nas je s severa dosegla izrazita hladna fronta. Zapihal je severnik, na Primorskem burja. Ob ohladitvi se je meja sneženja hitro spuščala do nadmorske višine okoli 1500 m. Na Kredarici je zapadlo 26 centimetrov snega, skupna snežna odeja tako meri že 45 centimetrov. Pestro vremensko dogajanje je tudi na Obali: zaradi visokega plimovanja morja in močnega vetra se je v Piranu oglasila sirena. V soboto čez dan so padavine oslabele in ponehale, še vedno pa je bilo precej oblačnosti, ki se je popoldne trgala.

Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature zraka so bile med 10 in 15 °C, v nekoliko višjih legah je ostalo pod 10 °C. V alpskih dolinah so jutranje temperature zraka zdrknile proti ničli, vendar večjega pojava slane še nismo zabeležili. Iz poletnih smo smuknili v toplejša oblačila, ponekod se je že začela kurilna sezona.

Jutra bodo še sveža, dnevi pa večinoma sončni in prijetno topli. V večjem delu države prvo negativno temperaturo beležimo v drugi polovici oktobra. Je pa bilo podobno kot letos leta 2018, ko je ohladitev prinesla tudi prvo slano ob koncu septembra.
 

Čas za špinačo

Vrtovi se praznijo, ozimnica se bogati. Še vedno pobiramo bučke, kumare, paradižnik, na vrtovih je še kar nekaj zelenjave, ki jo bo treba kmalu pospraviti. Treba pa je zapolniti tudi prazne gredice, da bomo vse do konca leta oskrbljeni z zelenjavo.

V prazne pokrite grede posadimo zimsko solato, to je tudi čas za setev špinače, redkvic ter drugih prezimnih vrtnin. Pripravimo prostor za setev čebulčka za zgodnjo spomladansko čebulo in česen. Zelišča pospravimo v lonce ali zabojčke. Prazna mesta na vrtu posejemo z rastlinami za zeleno gnojenje: facelijo, mešanico oljne redkve, bele gorjušice in metuljnic ali krmno ogrščico. Seme teh rastlin hitro raste in razvije zeleno maso, ki jo jeseni ali spomladi zadelamo v tla in s tem izboljšamo njihovo zračnost in rodovitnost.
 

Prebujeni rastni hormoni

Ob toplem septembrskem vremenu se je odzvala tudi narava. Fenologi Agencije RS za okolje poročajo o anomaliji jesenskega cvetenja, ki jo običajno opazujemo oktobra, največkrat pri nekaterih sadnih drevesih. Sadne rastline nastavijo cvetne brste za prihodnjo pomlad že poleti. Red lahko porušijo spremenljive in stresne vremenske razmere, zlasti kadar zgodnji jesenski ohladitvi sledi močna otoplitev.


V rodnih brstih, ki že pripravljeni čakajo na prihodnjo pomlad, se v takih razmerah sprožijo fiziološke motnje, zaradi katerih se v nepravem času prebudijo rastni hormoni, ki so odgovorni za razcvet cvetnih brstov. Podobno je tudi pri številnih drugih rastlinah. Na srečo jesensko cvetenje ni množičen pojav, običajno zacvetijo le posamezna drevesa ali veje. Še pogosteje ga povzročijo stresni dejavniki, suša, bolezni, tudi škodljivci. Tak primer je divji kostanj, ki zaradi škodljivke, listne zavrtalke, porjavi prezgodaj, že v drugi polovici avgusta. Tudi letošnje leto ni izjema.

Drevesa divjega kostanja že dolgo kažejo porjavelo podobo, na mladih drevescih te vrste pa bomo kmalu lahko opazili anomalijo jesenskega olistanja in tudi cvetenja. Že zdaj, ob nepravem času, lahko opazujemo cvetove spomladanske forzicije. Ponekod je spet zacvetel španski bezeg, ki običajno cveti maja in zaradi tega tudi nosi ime majnica.