Jo poznate? Čokata žilolistka je zelo nenavadna goba
Čokata žilolistka, Gomphus clavatus, včasih imenovana tudi svinjski uhelj ali plava lisička, je zelo nenavadna goba. En, dva ali več klobukov nepravilne oblike izhajajo iz skupnega beta, spodnja stran gobe je nagubana in škrlatna. Prvič jo je leta 1796 opisal in poimenoval nemški mikolog Christiaan Hendrik Persoon in po dolgih raziskavah in tudi nekaj različnih poimenovanjih sta to ime in rod ostala do danes.
Goba je mikorizna predvsem z gorskimi iglavci, zlasti s smrekami in jelkami. Raste sama, razpršeno ali v skupinah, od poletja do jeseni. Razširjena je v Evropi, na gorskih območjih Severne Amerike ter na pacifiškem severozahodu.
Beta skoraj ne moremo opredeliti
Klobuk je širok in visok do 10 cm. Podoben je mesnati lisički, mlad v obliki vrtavke in na eni strani pogosto vrezan. Na zunaj je obarvan bolj ali manj rožnato vijoličasto, v mladosti je v celoti vijoličast, z odraščanjem pa bledi do mesnate in končno rumenkaste barve. Površina je gola in gladka. Trosovnica je v obliki letvic ali žilic (kot pri lisički), ki so prečno viličaste. Letvice so priraščene skoraj do tal in se končujejo v dnišču, ki je žilasto nagubano, meseno rožnato ali vijolično. Beta skoraj ne moremo opredeliti, vendar je običajno približno od 2 do 4 cm visok in od 1 do 3 cm širok in spodaj belkast, v dnišču pa lila. Na zgornjem delu je gol, vendar z nekoliko žametno podlago, spodaj se vidi ostanek belega micelija.
Goba je mikorizna predvsem z gorskimi iglavci, zlasti s smrekami in jelkami.
Meso je belkasto, mehko in nežno, zelo mesnato, neizrazitega vonja in z okusom, podobnim lisičkam. Trosni prah je okraste barve.
Nekoč so jo zelo cenili
Čokati žilolistki je podoben užitni Clavariadelphus truncatus, odsekani kijec, ki ga prav tako najdemo v gorskih gozdovih, vendar pa je zgoraj širok in brez lijaka.
Goba je užitna, zavarovana in na rdečem seznamu gliv RS pod kategorijo R, kar pomeni redka vrsta. Takih ne smemo nabirati, le v raziskovalne namene, za katere pa je potrebno dovoljenje, ki ga vsako leto pridobi naša krovna organizacija.
Nekoč so to gobo zelo cenili in nabirali, v Savinjski dolini so jo nekateri priznavali za najboljšo na splošno. Vendar sta pretirano nabiranje in najbrž tudi sprememba podnebnih razmer pripeljala do zmanjšane rasti te vrste in po naših monitoringih je bilo ugotovljeno, da jo je treba zavarovati pred popolnim izumrtjem. Zato tudi objavljam ta prispevek, da se bodo nabiralci ob najdbi te gobe spomnili, da je zavarovana, in jo pustili tam, kjer raste, ter tako pripomogli k zaščiti in povečanju rasti. Sicer pa, nabirajte le tiste gobe, ki jih sami zelo dobro poznate!
