JUNIJ
Junijsko toplo in suho slovo
Letošnji se je uvrstil med tri najtoplejše vsaj od leta 1950, tudi padavinska slika je bila izjemna.
Odpri galerijo
Toplejša sta bila junija 2003 in 2019. FOTO: Batuhan Toker/Getty Images
Vstopili smo v osrednji poletni mesec julij, za sabo pa smo pustili zelo topel ter suh oz. ponekod celo izjemno suh junij. Odklon temperature zraka od povprečja v obdobju 1981–2010 je po podatkih Arsa na državni ravni znašal 3,4 stopinje Celzija. Letošnji junij se je uvrstil med tri najtoplejše vsaj od leta 1950, toplejša sta bila junij 2003 in 2019.
To je že dvanajsti zaporedni junij s pozitivnim odklonom temperature glede na obdobje 1981–2010. Tudi padavinska slika je bila izjemna, kazalnik višine padavin na ravni države glede na referenčno obdobje 1981–2010 ga uvršča med najbolj sušne vsaj od leta 1950. Prej je bil najbolj suh junij 2006, podobno suhi pa so bili juniji 2019, 2003, 2000, 1977 in 2013. Po podatkih Arsa je opazen trend ogrevanja junija v zadnjih desetletjih. Linearen trend v obdobju od leta 1961 znaša okrog 0,5 stopinje Celzija na desetletje. Od 60. let prejšnjega stoletja so se juniji v povprečju ogreli že za 3 stopinje. K tako velikemu trendu naraščajoče temperature prispeva tudi izrazit negativni trend junijske višine padavin po letu 1985.
Prehod v julij je sicer prinesel nekaj padavin, ki pa stanja vodne bilance niso bistveno popravile. Zelo vroče in vetrovno vreme, skromno s padavinami, je v drugi polovici junija neugodno vplivalo na stanje površinskega sloja tal, zato je junijska vodna bilanca kazala na zelo sušne razmere. Lokalno so bile ponekod razmere izjemno sušne, odvisno predvsem od vodnozadrževalnih lastnosti tal. V zadnjih dneh se je nekoliko osvežilo.
Manj izrazito izhlapevanje zaradi nižjih temperatur, spremenljivo vreme s plohami in nevihtami, predvsem pa padavine konec tedna so marsikje začasno izboljšali založenost tal z vodo, zato so si rastline lahko vsaj malo opomogle. Ob ponovnem vročinskem valu bo večji del prejetih padavin hitro izhlapel, zato pričakujemo, da se bodo sušne razmere zopet zaostrile.
Letošnji junij je bil izjemno osončen, kazalnik trajanja sončnega obsevanja glede na primerjalno obdobje 1981–2010 ga uvršča na prvo mesto najbolj osončenih junijev po letu 1961. Po trajanju sončnega obsevanja je prehitel doslej rekordno osončena junija v letih 2019 in 2000.
Sušne razmere in vročina so vplivale tudi na stanje tal in rastlin. Marsikje so se tla zelo ogrela, v prvem vročinskem valu so se temperature tal gibale med 21 in 25 stopinjami Celzija. Najbolj so se ogrela na Goriškem, in sicer do 28 stopinj. Zaradi pomanjkanja vode v tleh so se povečale potrebe po namakanju oziroma zalivanju. Brez namakanja predvsem v pridelavi zelenjave žal ne gre. Največ težav pri pridelavi vrtnin je predvsem zaradi nepravilnega namakanja in tudi vročine. Če je vode premalo, bo pridelek manjši, v najhujšem primeru bo rastlina trajno uvenela. Le če je vode ravno prav, bo pridelek večji in boljše kakovosti. Da lahko namakamo ravno prav, moramo poznati lastnosti tal, natančen razvoj rastlin in meteorološke razmere.
Na vsakem vrtu se najde kakšen paradižnik, saj je ena naših najbolj razširjenih zelenjadnic. Rastna doba paradižnika je od 90 do 150 dni in je nevtralen glede dolžine dneva. Optimalna dnevna temperatura za rast je 18–25, nočna 10–20 stopinj Celzija. Paradižnik dobro uspeva na različnih tleh, najbolj mu odgovarjajo lahka, dobro odcedna tla. Najbolj je občutljiv za pomanjkanje vlage v tleh v fazah cvetenja in nastavka plodov. V tem obdobju mora biti vlage dovolj tudi zato, da preprečimo fiziološko motnjo – pomanjkanje kalcija. Ne smemo pa namakati prekomerno, da ne izzovemo preobilne rasti listne mase in da rastlina ne odvrže popkov, cvetov ali drobnih plodov. Paradižnik na prostem je občutljiv za daljša deževja oziroma omočenost listov, kar povzroči paradižnikovo plesen in s tem propad rastline. Ko se začno plodovi barvati rdeče, zmanjšamo normo namakanja. Najprimerneje ga je namakati kapljično oziroma poskrbeti za enakomerno oskrbo z vodo, predvsem zaradi preprečitve razvoja glivičnih bolezni. Ob sajenju tla okrog rastlin dobro zalijemo, da se korenine sprimejo z zemljo, pozneje zalivamo glede na vreme.
Pri paradižniku in tudi papriki lahko kot posledico nepravilnega namakanja opazimo na koncu ploda suho črno pego. Vzrok je pomanjkanje kalcija, ki ga rastline zaradi neenakomerne oskrbe z vodo ne morejo črpati v plod, zato njegov vrh odmre. Kadar pa v poletnih dneh zalivamo, je pomembno, da namočimo tudi globlje plasti tal, ne le površinskega sloja. Paradižnik poleti porabi tudi od štiri do pet litrov vode na dan. Namakati je treba v dopoldanskem času, ko so procesi v rastlini bolj intenzivni in ima rastlina večji impulz po črpanju vode in hranil iz tal.
Ob ponovnem vročinskem valu bo večji del prejetih padavin hitro izhlapel, zato pričakujemo, da se bodo sušne razmere zaostrile. FOTO: Getty Images
Rahla osvežitev
Prehod v julij je sicer prinesel nekaj padavin, ki pa stanja vodne bilance niso bistveno popravile. Zelo vroče in vetrovno vreme, skromno s padavinami, je v drugi polovici junija neugodno vplivalo na stanje površinskega sloja tal, zato je junijska vodna bilanca kazala na zelo sušne razmere. Lokalno so bile ponekod razmere izjemno sušne, odvisno predvsem od vodnozadrževalnih lastnosti tal. V zadnjih dneh se je nekoliko osvežilo.
Od 60. let prejšnjega stoletja so se juniji v povprečju ogreli že za 3 stopinje.
Manj izrazito izhlapevanje zaradi nižjih temperatur, spremenljivo vreme s plohami in nevihtami, predvsem pa padavine konec tedna so marsikje začasno izboljšali založenost tal z vodo, zato so si rastline lahko vsaj malo opomogle. Ob ponovnem vročinskem valu bo večji del prejetih padavin hitro izhlapel, zato pričakujemo, da se bodo sušne razmere zopet zaostrile.
Vse bolj osončeni
Letošnji junij je bil izjemno osončen, kazalnik trajanja sončnega obsevanja glede na primerjalno obdobje 1981–2010 ga uvršča na prvo mesto najbolj osončenih junijev po letu 1961. Po trajanju sončnega obsevanja je prehitel doslej rekordno osončena junija v letih 2019 in 2000.
Dajte mi vode
Sušne razmere in vročina so vplivale tudi na stanje tal in rastlin. Marsikje so se tla zelo ogrela, v prvem vročinskem valu so se temperature tal gibale med 21 in 25 stopinjami Celzija. Najbolj so se ogrela na Goriškem, in sicer do 28 stopinj. Zaradi pomanjkanja vode v tleh so se povečale potrebe po namakanju oziroma zalivanju. Brez namakanja predvsem v pridelavi zelenjave žal ne gre. Največ težav pri pridelavi vrtnin je predvsem zaradi nepravilnega namakanja in tudi vročine. Če je vode premalo, bo pridelek manjši, v najhujšem primeru bo rastlina trajno uvenela. Le če je vode ravno prav, bo pridelek večji in boljše kakovosti. Da lahko namakamo ravno prav, moramo poznati lastnosti tal, natančen razvoj rastlin in meteorološke razmere.
Zaradi pomanjkanja vode v tleh so se povečale tudi potrebe po namakanju oziroma zalivanju.
Na vsakem vrtu se najde kakšen paradižnik, saj je ena naših najbolj razširjenih zelenjadnic. Rastna doba paradižnika je od 90 do 150 dni in je nevtralen glede dolžine dneva. Optimalna dnevna temperatura za rast je 18–25, nočna 10–20 stopinj Celzija. Paradižnik dobro uspeva na različnih tleh, najbolj mu odgovarjajo lahka, dobro odcedna tla. Najbolj je občutljiv za pomanjkanje vlage v tleh v fazah cvetenja in nastavka plodov. V tem obdobju mora biti vlage dovolj tudi zato, da preprečimo fiziološko motnjo – pomanjkanje kalcija. Ne smemo pa namakati prekomerno, da ne izzovemo preobilne rasti listne mase in da rastlina ne odvrže popkov, cvetov ali drobnih plodov. Paradižnik na prostem je občutljiv za daljša deževja oziroma omočenost listov, kar povzroči paradižnikovo plesen in s tem propad rastline. Ko se začno plodovi barvati rdeče, zmanjšamo normo namakanja. Najprimerneje ga je namakati kapljično oziroma poskrbeti za enakomerno oskrbo z vodo, predvsem zaradi preprečitve razvoja glivičnih bolezni. Ob sajenju tla okrog rastlin dobro zalijemo, da se korenine sprimejo z zemljo, pozneje zalivamo glede na vreme.
V tem tisočletju je opazen trend vse bolj osončenih junijev.
Pri paradižniku in tudi papriki lahko kot posledico nepravilnega namakanja opazimo na koncu ploda suho črno pego. Vzrok je pomanjkanje kalcija, ki ga rastline zaradi neenakomerne oskrbe z vodo ne morejo črpati v plod, zato njegov vrh odmre. Kadar pa v poletnih dneh zalivamo, je pomembno, da namočimo tudi globlje plasti tal, ne le površinskega sloja. Paradižnik poleti porabi tudi od štiri do pet litrov vode na dan. Namakati je treba v dopoldanskem času, ko so procesi v rastlini bolj intenzivni in ima rastlina večji impulz po črpanju vode in hranil iz tal.
