PROMETNA UREDITEV
Kaj prinaša zavijanje v desno pri rdeči?
Prometna ureditev bi hipotetično lahko pomenila večjo pretočnost prometa, vendar je vsako predvidevanje v tej smeri še prezgodnje.
Odpri galerijo
Tik pred koncem leta je vlada sprejela več pomembnih sprememb cestnih predpisov. Med drugim po vzoru nekaterih tujih držav tudi pri nas napovedujejo novost v semaforiziranih križiščih – v prihodnje naj bi bilo v določenih situacijah dovoljeno zavijanje desno, čeprav na semaforju sveti rdeča luč. Zanimiva novost seveda odpira tudi kako vprašanje, zato smo za nekaj pojasnil zaprosili ministrstvo za infrastrukturo. Tu so njihovi odgovori.
Kdaj pričakujete, da bo uzakonjena sprememba, ki bi v preglednih križiščih dovoljevala zavijanje v desno pri rdeči luči?
Predvidevamo, da bodo predlog sprememb zakona o pravilih cestnega prometa v državnem zboru obravnavali marca.
Koliko bi bilo po vaši oceni takšnih križišč v Sloveniji?
Ministrstvo za infrastrukturo težko ocenjuje, koliko bo takšnih križišč, saj je določitev prometne ureditve v pristojnosti posameznega upravljavca (na občinskih cestah v pristojnosti posamezne samoupravne lokalne skupnosti, na državnih cestah pa v pristojnosti direkcije za infrastrukturo).
Kdaj bi dobili prva takšna križišča in kje?
Določitev nove prometne ureditve bo mogoča šele po uveljavitvi sprememb zakona. Predvidevamo, da bodo v začetni fazi takšno ureditev uvedli predvsem na občinskih cestah, v enopasovnih križiščih, kjer je gostota prometa razmeroma majhna.
Takšno predvidevanje temelji zlasti na dejstvu, da gre za novo prometno urejanje, ki ga pri nas še ne poznamo, ter na prometni varnosti vseh udeležencev cestnega prometa kot temeljnem načelu zakona o pravilih cestnega prometa.
Kakšen bo poseben znak, ki bo to dovoljeval? Kako bo postavljen?
Znak za urejanje cestnega prometa je že določen v pravilniku o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah, ki določa, da mora biti znak nameščen na drogu semaforja ob semaforski glavi v višini rdečega svetlobnega dajalnika.
Kaj naj bi bila prednost te rešitve v primerjavi s posebno zeleno lučjo za zavijanje desno?
Z vidika varnosti cestnega prometa vožnja desno pri rdeči luči na semaforju ne prinaša nobene prednosti, saj morajo biti vozniki ob upoštevanju takšne prometne ureditve previdnejši. Ob vožnji desno pri rdeči luči na semaforju se mora voznik z gotovostjo prepričati, da je smer prosta (predvideti vse možne prometne situacije, v katerih bi lahko trčil z motornimi vozili, pešci, kolesarji, vozniki mopedov ...). Voznik mora predvideti vse točke možnega trčenja, torej točke, kjer se poti udeležencev cestnega prometa, predvsem v križiščih, sekajo in na teh mestih lahko pride do trčenja.
Pri vožnji desno ob zeleni luči v obliki puščice na semaforju pa je situacija z vidika varnosti cestnega prometa dosti bolj varna. Voznik sme voziti v smeri puščice, ne da bi pri tem moral predvideti vse možne prometne situacije – pot je v takšnem primeru prosta. Prometna ureditev (vožnja desno pri rdeči luči na semaforju) bi hipotetično lahko pomenila večjo pretočnost prometa, vendar je vsako predvidevanje v tej smeri še prezgodnje.
Kaj menite o opozorilih učiteljev vožnje, da utegne nova rešitev v začetku povzročiti tudi težave, kot so trki in hupanje?
Pred umeščanjem nove prometne ureditve v prostor upravljavec prouči tudi možne vplive na varnost cestnega prometa in se glede na možna tveganja odloči za rešitev, ki je z vidika varnosti cestnega prometa najmanj tvegana, torej najbolj varna.
Ali menite, da bi bilo treba voznike o tej pomembni spremembi posebej izobraževati in jim dajati nasvete?
Z vidika varnosti cestnega prometa je zelo pomembno, da se vozniki o novih rešitvah prometnih situacij oziroma prometnih pravilih redno izobražujejo.
Koliko držav v Evropski uniji in drugje po svetu uporablja to rešitev?
Takšno prometno ureditev uporabljajo v Nemčiji, Litvi, Belgiji, Franciji.
Je katera od držav to rešitev doslej opustila?
Rešitve – vožnje desno ob rdeči luči na semaforju – ni opustila nobena od prej naštetih držav.
Kdaj pričakujete, da bo uzakonjena sprememba, ki bi v preglednih križiščih dovoljevala zavijanje v desno pri rdeči luči?
Predvidevamo, da bodo predlog sprememb zakona o pravilih cestnega prometa v državnem zboru obravnavali marca.
Koliko bi bilo po vaši oceni takšnih križišč v Sloveniji?
Ministrstvo za infrastrukturo težko ocenjuje, koliko bo takšnih križišč, saj je določitev prometne ureditve v pristojnosti posameznega upravljavca (na občinskih cestah v pristojnosti posamezne samoupravne lokalne skupnosti, na državnih cestah pa v pristojnosti direkcije za infrastrukturo).
Kdaj bi dobili prva takšna križišča in kje?
Določitev nove prometne ureditve bo mogoča šele po uveljavitvi sprememb zakona. Predvidevamo, da bodo v začetni fazi takšno ureditev uvedli predvsem na občinskih cestah, v enopasovnih križiščih, kjer je gostota prometa razmeroma majhna.
Znak bo nameščen na drogu semaforja v višini rdečega svetlobnega dajalnika.
Takšno predvidevanje temelji zlasti na dejstvu, da gre za novo prometno urejanje, ki ga pri nas še ne poznamo, ter na prometni varnosti vseh udeležencev cestnega prometa kot temeljnem načelu zakona o pravilih cestnega prometa.
Kakšen bo poseben znak, ki bo to dovoljeval? Kako bo postavljen?
Znak za urejanje cestnega prometa je že določen v pravilniku o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah, ki določa, da mora biti znak nameščen na drogu semaforja ob semaforski glavi v višini rdečega svetlobnega dajalnika.
Kaj naj bi bila prednost te rešitve v primerjavi s posebno zeleno lučjo za zavijanje desno?
Z vidika varnosti cestnega prometa vožnja desno pri rdeči luči na semaforju ne prinaša nobene prednosti, saj morajo biti vozniki ob upoštevanju takšne prometne ureditve previdnejši. Ob vožnji desno pri rdeči luči na semaforju se mora voznik z gotovostjo prepričati, da je smer prosta (predvideti vse možne prometne situacije, v katerih bi lahko trčil z motornimi vozili, pešci, kolesarji, vozniki mopedov ...). Voznik mora predvideti vse točke možnega trčenja, torej točke, kjer se poti udeležencev cestnega prometa, predvsem v križiščih, sekajo in na teh mestih lahko pride do trčenja.
Takšno prometno ureditev uporabljajo v Nemčiji, Litvi, Belgiji, Franciji.
Pri vožnji desno ob zeleni luči v obliki puščice na semaforju pa je situacija z vidika varnosti cestnega prometa dosti bolj varna. Voznik sme voziti v smeri puščice, ne da bi pri tem moral predvideti vse možne prometne situacije – pot je v takšnem primeru prosta. Prometna ureditev (vožnja desno pri rdeči luči na semaforju) bi hipotetično lahko pomenila večjo pretočnost prometa, vendar je vsako predvidevanje v tej smeri še prezgodnje.
Kaj menite o opozorilih učiteljev vožnje, da utegne nova rešitev v začetku povzročiti tudi težave, kot so trki in hupanje?
Pred umeščanjem nove prometne ureditve v prostor upravljavec prouči tudi možne vplive na varnost cestnega prometa in se glede na možna tveganja odloči za rešitev, ki je z vidika varnosti cestnega prometa najmanj tvegana, torej najbolj varna.
Ali menite, da bi bilo treba voznike o tej pomembni spremembi posebej izobraževati in jim dajati nasvete?
Z vidika varnosti cestnega prometa je zelo pomembno, da se vozniki o novih rešitvah prometnih situacij oziroma prometnih pravilih redno izobražujejo.
Koliko držav v Evropski uniji in drugje po svetu uporablja to rešitev?
Takšno prometno ureditev uporabljajo v Nemčiji, Litvi, Belgiji, Franciji.
Je katera od držav to rešitev doslej opustila?
Rešitve – vožnje desno ob rdeči luči na semaforju – ni opustila nobena od prej naštetih držav.