KOMPOST
Kaj spada na kompost
Odpadki naravnega izvora so v kompostniku dobrodošli, a so tudi taki, ki lahko pokvarijo kakovost v njem nastajajočega dodatka zemlji.
Odpri galerijo
Kompost je vrtnim rastlinam dobrodošla pomoč.
Kompostiranje je v osnovi preprosto: kar je naravnega izvora, gre lahko na kompost. A obstajajo izjeme. Zagotovo ste se tudi sami že vprašali, ali lahko nanj vržete papirnate robčke ali dlako hišnega ljubljenčka. Vprašanje je primerno. Kajti so odpadki, ki nanj spadajo (pa na to niste pomislili), in taki, ki ne, čeprav so naravni.
Lase ali dlako hišnih ljubljenčkov lahko odvržete v kompostnik. Ker vsebujejo dušik, oplemenitijo kompost. Vino ali pivo, ki ni več primerno za uživanje, ustvarja idealno okolje za mikroorganizme, da hitreje razkrajajo druge odpadke. Prah, ki se nabere v vrečki v sesalniku, lahko odvržete na kompost, njegovi kakovosti ne bo škodoval.
Bombaž je naravno vlakno in bo sčasoma razpadel, zato so izdelki iz 100-odstotnega bombaža primerni. Papirnate brisačke, robčki, prtički in prazni tulci WC-papirja se tam spremenijo v bogat dodatek zemlji, prav tako papirnate vrečke. Če živite ob reki ali obali, naberite nekaj alg ali morske trave ter jih dodajte v kompostnik. Oboje znatno poveča hranljivo vrednost končnega produkta.
Čajni lističi in kavna usedlina so primerni, a to ne velja za čajne vrečke, ki lahko vsebujejo sintetične dodatke, težko razpadejo in slabšajo kakovost komposta.
V lupini citrusov in čebulnih olupkih je prisotna kislina, ki škodi v kompostu prisotnim mikroorganizmom ter deževnikom in tako zavira spreminjanje odpadkov v bogat dodatek zemlji.
Če jih boste dodajali občasno, ne bo škode, večje količine pa raje odvrzite v zbiralnik za biološke odpadke. Če boste kruh, kekse, pecivo ali testenine dodajali kompostu, boste privabili neželene goste. Enako velja za mleko in mlečne izdelke, ki med razpadanjem oddajajo neprijeten vonj.
V olju prisotne snovi negativno vplivajo na vlago in mikroorganizme v kompostu, riž ustvarja odlične razmere za razvoj mikrobov, ki negativno vplivajo na kakovost komposta in zavirajo rast vanj posajenih rastlin.
Dodajanje ostankov mesa in rib ni priporočljivo; zaradi vonja so pravi magnet za živali, od glodavcev do mačk iz soseščine. Kravji, konjski, zajčji in kokošji iztrebki so dobrodošli, ni pa priporočljivo dodajati iztrebkov mačk, psov in drugih mesojedih živali. V njih so velikokrat škodljivi mikroorganizmi in paraziti.
Revije, nalepke in druge tiskovine iz plastificiranega, barvnega ter s kemikalijami obdelanega papirja so nedvomno neželene, saj v njih prisotne kemične snovi ne spadajo v koncept do narave prijaznega vrtnarjenja.
Žagovina iz naravnega lesa ni sporna – v nasprotju s tisto, ki nastane pri žaganju obdelanega, barvanega ali lepljenega lesa.
Nenaravne snovi pač ne razpadejo in ovirajo delovanje v njem prisotnih mikroorganizmov.
Rastlin, okuženih z gnilobo, plesnijo, glivicami, škodljivci ali drugimi boleznimi, ne mečite na kompost, saj bi se bolezni, okužbe in škodljivci prenesli na rastline, ki jih boste posadili vanj. Enako velja za plevel. Ta bi se lahko znova zasejal na vašem vrtu in ujeli bi se v začarani krog.
Medtem ko drugi lupinasti plodovi in njihove luščine niso sporni, pa za orehe to ne drži. Ne za sadeže ne za listje in ne za veje. V njih prisoten juglon je strupen in škodljiv za nekatere rastline, zato jih ni primerno odlagati na kompost.
Oplemenitimo kompost
Lase ali dlako hišnih ljubljenčkov lahko odvržete v kompostnik. Ker vsebujejo dušik, oplemenitijo kompost. Vino ali pivo, ki ni več primerno za uživanje, ustvarja idealno okolje za mikroorganizme, da hitreje razkrajajo druge odpadke. Prah, ki se nabere v vrečki v sesalniku, lahko odvržete na kompost, njegovi kakovosti ne bo škodoval.
Orehi, sadež, listje in veje ne spadajo na kompost.
Bombaž je naravno vlakno in bo sčasoma razpadel, zato so izdelki iz 100-odstotnega bombaža primerni. Papirnate brisačke, robčki, prtički in prazni tulci WC-papirja se tam spremenijo v bogat dodatek zemlji, prav tako papirnate vrečke. Če živite ob reki ali obali, naberite nekaj alg ali morske trave ter jih dodajte v kompostnik. Oboje znatno poveča hranljivo vrednost končnega produkta.
Kaj nanj ne spada
Čajni lističi in kavna usedlina so primerni, a to ne velja za čajne vrečke, ki lahko vsebujejo sintetične dodatke, težko razpadejo in slabšajo kakovost komposta.
V lupini citrusov in čebulnih olupkih je prisotna kislina, ki škodi v kompostu prisotnim mikroorganizmom ter deževnikom in tako zavira spreminjanje odpadkov v bogat dodatek zemlji.
V listih, plodovih in vejah oreha prisoten juglon je lahko usoden za rastline.
Če jih boste dodajali občasno, ne bo škode, večje količine pa raje odvrzite v zbiralnik za biološke odpadke. Če boste kruh, kekse, pecivo ali testenine dodajali kompostu, boste privabili neželene goste. Enako velja za mleko in mlečne izdelke, ki med razpadanjem oddajajo neprijeten vonj.
V grobem velja, da tisto, kar zraste v naravi, spada na kompost.
V olju prisotne snovi negativno vplivajo na vlago in mikroorganizme v kompostu, riž ustvarja odlične razmere za razvoj mikrobov, ki negativno vplivajo na kakovost komposta in zavirajo rast vanj posajenih rastlin.
Dodajanje ostankov mesa in rib ni priporočljivo; zaradi vonja so pravi magnet za živali, od glodavcev do mačk iz soseščine. Kravji, konjski, zajčji in kokošji iztrebki so dobrodošli, ni pa priporočljivo dodajati iztrebkov mačk, psov in drugih mesojedih živali. V njih so velikokrat škodljivi mikroorganizmi in paraziti.
Revije, nalepke in druge tiskovine iz plastificiranega, barvnega ter s kemikalijami obdelanega papirja so nedvomno neželene, saj v njih prisotne kemične snovi ne spadajo v koncept do narave prijaznega vrtnarjenja.
Žagovina iz naravnega lesa ni sporna – v nasprotju s tisto, ki nastane pri žaganju obdelanega, barvanega ali lepljenega lesa.
Za hrano rastlinam poskrbite na domačem vrtu. FOTO: Guliver/Getty Images
Nenaravne snovi pač ne razpadejo in ovirajo delovanje v njem prisotnih mikroorganizmov.
Rastlin, okuženih z gnilobo, plesnijo, glivicami, škodljivci ali drugimi boleznimi, ne mečite na kompost, saj bi se bolezni, okužbe in škodljivci prenesli na rastline, ki jih boste posadili vanj. Enako velja za plevel. Ta bi se lahko znova zasejal na vašem vrtu in ujeli bi se v začarani krog.
Če živite ob reki ali obali, naberite nekaj alg ali morske trave za še večjo hranljivo vrednost končnega produkta.
Medtem ko drugi lupinasti plodovi in njihove luščine niso sporni, pa za orehe to ne drži. Ne za sadeže ne za listje in ne za veje. V njih prisoten juglon je strupen in škodljiv za nekatere rastline, zato jih ni primerno odlagati na kompost.
