Kako brez muke narediti novo gredo
Bi radi pripravili novo gredo na travnatem zemljišču, pa vas je groza prekopavanja trde, zbite zemlje? Brez skrbi, tudi brez štihanja bo šlo.
Odpri galerijo
Vas je groza prekopavanje travnate površine?
Letošnja sezona je za vrtičkarje posebno razburljiva, saj se ob epidemiji koronavirusa in krizi, ki se ob tem napoveduje, začenjamo zavedati pomena samooskrbe s hrano. Marsikdo se bo zaradi tega lotil vrtnarjenja, mnogi želijo povečati svoje že obstoječe obdelovalne površine. Pri tem pa nas pestijo pomisleki in predvsem vprašanje, kako se lotiti priprave nove grede na doslej neobdelani, praviloma zatravljeni in zbiti zemlji. Po starem bi preprosto prijeli v roke lopato štiharico in se zagnali v delo.
Vemo, da je lopatanje mukotrpno opravilo tudi na že utečenih gredah, kjer je zemlja dokaj zrahljana, prekopati zatravljeno površino pa je še toliko težje. Da bi si delo olajšali in skrajšali, poskusimo s preprostim, a učinkovitim načinom spodbujanja zemlje, da se bo razrahljala sama. Dobesedno. Potrebujemo najrazličnejše organske odpadke ter kakršno koli pokrivalo iz naravnih materialov, ki bo zadušilo rast plevelov pod njimi, najboljši je karton.
Namesto kartona lahko uporabimo odsluženo pregrinjalo ali odejo, ki se bo sčasoma razgradila. Najbolje bi sicer bilo, če bi začeli tako gredo pripravljati že jeseni, da bi imela narava čas vso zimo s svojimi procesi rahljati in hraniti zemljo. A kot zagotavlja Jerneja Jošar, agronomka in avtorica knjige Ekološko vrtnarjenje za vsakogar, bo tudi greda, ki se je lotimo na pomlad, pripravljena za sajenje že letos. Kot bomo videli, zelo hitro, pravzaprav takoj.
Površino, ki smo jo namenili za novo gredo, najprej pokosimo in travo spravimo, saj jo bomo potrebovali pri snovanju grede. Potem potresemo s kameno moko, to je mešanica drobno mletih kamenin, rudnin in mineralov, ki deluje na zmanjšanje kislosti tal in pospešuje procese kompostiranja, torej razgrajevanja. Kupimo jo lahko v vseh vrtnarskih centrih. Čez njo natresemo plast organskih odpadkov, najbolje kuhinjskih, pa strohnelo listje in kompost, čez vse pa še sveže pokošeno travo, ki smo jo prihranili.
Celotno površino pokrijemo s plastjo kartona, ki bo preprečil rast plevelov. Čez to nadevamo plast organskih materialov, ki jih bomo morali kupiti pri kmetu ali vrtnariji, to je slamnata stelja in žaganje. Najprej naložimo slamo, plast naj bo debela dobrih 10 ali 15 centimetrov, potem pa žaganje, porabimo lahko tudi mlete veje, ki smo jih porezali drevju in grmičevju, tudi ta plast naj bo debela 15 cm. Tako smo naredili posebno zastirko, v katero že lahko začnemo saditi nekatere rastline. Preden sadimo, novo gredo izdatno zalijemo, sadimo pa tako, da v zastirko naredimo jamice, jih napolnimo s kompostom in vanj vtaknemo sadike. Zastirko zagrnemo tesno okoli sadike.
V tako pripravljeno gredo lahko sejemo tudi večja semena, na primer fižol ali grah. Kakor bodo rastline rasle, jih sproti zastiramo in obnavljamo zastirko. Na novi gredi bomo priča dvema hkratnima procesoma, na eni strani bodo rasle izbrane rastline, na drugi pa se bodo organske snovi s pomočjo naravnih procesov in seveda ob izdatnem delu deževnikov in mikroorganizmov spreminjale v kakovosten humus, tako da bo nastala čudovita rodovitna prst.
Če grede ne potrebujemo nujno že letos, jo lahko le pripravimo in pustimo času in naravi, da opravita svoje. Pravzaprav je idealen čas za pripravo takšne grede jeseni, ko je na voljo največ organskih odpadkov.
Nova greda bo še v tej sezoni pripravljena za sajenje.
Vemo, da je lopatanje mukotrpno opravilo tudi na že utečenih gredah, kjer je zemlja dokaj zrahljana, prekopati zatravljeno površino pa je še toliko težje. Da bi si delo olajšali in skrajšali, poskusimo s preprostim, a učinkovitim načinom spodbujanja zemlje, da se bo razrahljala sama. Dobesedno. Potrebujemo najrazličnejše organske odpadke ter kakršno koli pokrivalo iz naravnih materialov, ki bo zadušilo rast plevelov pod njimi, najboljši je karton.
Namesto kartona lahko uporabimo odsluženo pregrinjalo ali odejo, ki se bo sčasoma razgradila. Najbolje bi sicer bilo, če bi začeli tako gredo pripravljati že jeseni, da bi imela narava čas vso zimo s svojimi procesi rahljati in hraniti zemljo. A kot zagotavlja Jerneja Jošar, agronomka in avtorica knjige Ekološko vrtnarjenje za vsakogar, bo tudi greda, ki se je lotimo na pomlad, pripravljena za sajenje že letos. Kot bomo videli, zelo hitro, pravzaprav takoj.
Ničesar ne zavržemo
Površino, ki smo jo namenili za novo gredo, najprej pokosimo in travo spravimo, saj jo bomo potrebovali pri snovanju grede. Potem potresemo s kameno moko, to je mešanica drobno mletih kamenin, rudnin in mineralov, ki deluje na zmanjšanje kislosti tal in pospešuje procese kompostiranja, torej razgrajevanja. Kupimo jo lahko v vseh vrtnarskih centrih. Čez njo natresemo plast organskih odpadkov, najbolje kuhinjskih, pa strohnelo listje in kompost, čez vse pa še sveže pokošeno travo, ki smo jo prihranili.
Celotno površino pokrijemo s plastjo kartona, ki bo preprečil rast plevelov. Čez to nadevamo plast organskih materialov, ki jih bomo morali kupiti pri kmetu ali vrtnariji, to je slamnata stelja in žaganje. Najprej naložimo slamo, plast naj bo debela dobrih 10 ali 15 centimetrov, potem pa žaganje, porabimo lahko tudi mlete veje, ki smo jih porezali drevju in grmičevju, tudi ta plast naj bo debela 15 cm. Tako smo naredili posebno zastirko, v katero že lahko začnemo saditi nekatere rastline. Preden sadimo, novo gredo izdatno zalijemo, sadimo pa tako, da v zastirko naredimo jamice, jih napolnimo s kompostom in vanj vtaknemo sadike. Zastirko zagrnemo tesno okoli sadike.
Zaradi koronavirusa želijo mnogi povečati svoje obdelovalne površine.
V tako pripravljeno gredo lahko sejemo tudi večja semena, na primer fižol ali grah. Kakor bodo rastline rasle, jih sproti zastiramo in obnavljamo zastirko. Na novi gredi bomo priča dvema hkratnima procesoma, na eni strani bodo rasle izbrane rastline, na drugi pa se bodo organske snovi s pomočjo naravnih procesov in seveda ob izdatnem delu deževnikov in mikroorganizmov spreminjale v kakovosten humus, tako da bo nastala čudovita rodovitna prst.
Karton, stara odeja ali kateri drugi material bo zadušil vse, kar raste.
Če grede ne potrebujemo nujno že letos, jo lahko le pripravimo in pustimo času in naravi, da opravita svoje. Pravzaprav je idealen čas za pripravo takšne grede jeseni, ko je na voljo največ organskih odpadkov.
