Kako do čistega zraka v stanovanju? Poglejte, katere rastline je treba izbrati

Sobne rastline niso le okrasni detajl, temveč izboljšujejo kakovost bivanja, saj s svojim delovanjem skrbijo za čistejši zrak, ogljikov dioksid pretvarjajo v kisik in iz okolice odstranjujejo strupene snovi. Kadar je teh v zraku, ki ga dihamo, preveč, lahko povzročajo glavobole, slabost, omotico in kašelj.

Več raziskav je pokazalo, da so nekatere rastline izjemno učinkovite pri odstranjevanju strupov, denimo formaldehida, benzena, ogljikovega monoksida in drugih. Ker bomo v hladnejšem delu leta pogosteje ostajali v zavetju štirih sten, je dobro vedeti, katere so najučinkovitejše.

Dracena je nezahtevna lončnica, ki za uspešno rast potrebuje veliko sonca, bogato zemljo in zmerno vlago. Ključna pri njej je dobra drenaža, saj v premokri zemlji korenine začnejo hitro gniti. Primerne razmere za rast poplača tako, da iz zraka odstranjuje toksine, kot so ksilen, trikloroetilen in formaldehid.


Še ena za gojenje preprosta lončnica, ki glede na študije agencije Nasa premore veliko čistilno moč, je taščin jezik. Raste tudi v temnejših prostorih in zaradi čvrstih, mesnatih listov redko potrebuje zalivanje. Enkrat na dva tedna bo povsem dovolj, in bo v bivalnih prostorih manj formaldehida, ksilena, benzena, trikloretilena in toulena.

Aglaonema je skromna rastlina, ki razveseljuje z bogatim zelenjem. Uspeva tako na neposredni svetlobi kot v senčnih delih doma. Priporočljivo jo je zalivati enkrat na teden, vendar lahko brez vode zdrži tudi več tednov. Kadar je izpostavljena soncu, njeni listki tvorijo svetlejše proge, iz zraka pa odstranjuje snovi, ki vanj zaidejo zaradi uporabe različnih čistil.


Bostonska praprot je do oči prijazna in nezahtevna lončnica. Najbolje uspeva na posredni sončni svetlobi ter v vlažni zemlji in jo je priporočljivo zalivati od dva- do trikrat na teden, a pozornost bo poplačala tako, da bo iz zraka odstranila številne strupene snovi, kot sta formaldehid in ksilen.
Čopasta zelenčica je hitro rastoča sobna rastlina z lepimi, ozkimi in koničastimi progastimi listi. V primernih razmerah tvori nitaste poganjke, s katerimi se razmnožuje. Najraje ima dobro odcedno zemljo, ki naj se med posamičnimi zalivanji povsem posuši, kajti bolj kot suša ji škoduje preveč vlage. Tudi močno sonce ni njen prijatelj. Učinkovito znižuje količino ogljikovega monoksida in formaldehida v zraku.


Sobni bršljan je privlačen na pogled in nezahteven za gojenje, učinkovito pa čisti zrak, kar so potrdili znanstveniki agencije Nasa, ki so prav njemu pripisali največjo čistilno moč. Sicer uspeva tudi v temnejših predelih, a ima raje svetlejše kotičke, vendar ne direktnega sonca in zmerno, vsakotedensko zalivanje. Bolj kot suša mu škoduje prevlažna prst.