RAJ DOMA
Kako naj belo perilo res ostane povsem belo po pranju
Bela oblačila potrebujejo drugačno nego in način pranja kot barvna in črna, sušenje na zraku pa je priporočljivo za vsa.
Odpri galerijo
Limonov sok je odlično naravno belilo. FOTO: Artursfoto/Getty Images
Da je treba bela in barvna oblačila prati ločeno, smo se najbrž vsi že naučili, nekateri so bolj izkušenim verjeli na besedo, drugi so se morali sami prepričati, da so navodila na etiketi posameznih kosov oblačil tam z razlogom. A četudi tkanine peremo ločeno in na priporočeni temperaturi, oblačilo sčasoma ne bo več takšno, kot je bilo, ko smo ga prinesli iz trgovine. Predvsem bela so lahko problematična, saj jih bo znoj obarval rumeno, tudi posivijo rada oziroma izgubijo tisto svetlečo belino, ki nas je na njih pritegnila.
Da se to ne bi zgodilo, uporabljamo detergent, ki je namenjen prav belim oblačilom, mnogi svetujejo tudi, da jih operemo po vsakem nošenju. Čeprav se morda zdi, da bo tkaninam do sijoče beline pomagalo belilo, pa ni nujno, da bo tako. Gre namreč za precej agresivno čistilo, ki bo vlakna občutljivih tkanin poškodovalo. Še najbolj brez skrbi ga lahko uporabljamo na bombažnih tkaninah, a le če gre za stoodstotni bombaž.
Sicer raje uporabimo kaj bolj naravnega, a nič manj učinkovitega. Najboljša izbira bo alkoholni kis, ki ga vlijemo v prostorček pralnega stroja, namenjen mehčalcu, slednjega pa preskočimo. Perilo ne bo imelo vonja po kisu, ga bo pa ta razkužil in iz njega odstranil ostanke detergenta, ki se med pranjem oprimejo vlaken in postopoma pripomorejo k temu, da belo ni več belo. Ti se bodo na vlaknih namreč posušili, med nošenjem oblačila pa se bodo nanje prijeli koščki prahu in umazanije, ki se sicer ne bi. Odlično naravno belilo je tudi limonov sok. V večji čeber natočimo čim bolj vročo vodo, a ne bolj, kot je za določeno tkanino dovoljeno, in dodamo pol skodelice limonovega soka. Premešamo in v mešanico za vsaj eno uro, najbolje pa čez noč, namočimo bela oblačila, na katerih so se začeli pojavljati rumeni madeži. Nato operemo kot običajno in, če je le mogoče, posušimo na zraku. Da bi bela oblačila čim bolje oprali, je pomembno, da stroja ne napolnimo preveč. To je sicer priporočljivo za vsako pranje, ne glede na barvo, saj čistila in voda, če bo boben preveč natlačen, ne bodo mogli prodreti do vseh površin in skritih gubic. Belo perilo je poleg tega priporočljivo prati na najvišji dovoljeni temperaturi. Če etiketa pravi, da je to 40 stopinj Celzija, upoštevajmo to in ne uporabljajmo cikla, kjer bo voda dosegla le 30 stopinj.
Posebno skrb pa je treba nameniti tudi oblačilom drugih barv, če želimo, da te ne bodo prehitro obledele. Strokovnjaki svetujejo, da pisane tkanine peremo na najkrajšem ciklu in raje z nekoliko hladnejšo kot pretoplo vodo. Uporabimo tekoči detergent, prašek se pogosto namreč ne raztopi dovolj in za seboj pusti bele sledi. Ni pa tako zelo pomembno, kateri tekoči detergent uporabljamo. Lahko seveda izberemo tistega, namenjenega barvnim ali črnim oblačilom, a prav velike razlike ne bo. Prepričajmo se le, da detergentu ni dodano belilo, ki bi barvna oblačila uničilo. Barve bodo dlje ostale kot nove, če jih ne sušimo neposredno na soncu, dobro jih je tudi pred pranjem obrniti, da bo zunanja stran obrnjena navznoter. Enako kot za bela oblačila pa tudi za barvna velja, da jih je najbolje sušiti zunaj, pazimo le, da jih postavimo v senco. Če to ni mogoče, v sušilnem stroju temperaturo nastavimo na najnižjo možno.
Da se to ne bi zgodilo, uporabljamo detergent, ki je namenjen prav belim oblačilom, mnogi svetujejo tudi, da jih operemo po vsakem nošenju. Čeprav se morda zdi, da bo tkaninam do sijoče beline pomagalo belilo, pa ni nujno, da bo tako. Gre namreč za precej agresivno čistilo, ki bo vlakna občutljivih tkanin poškodovalo. Še najbolj brez skrbi ga lahko uporabljamo na bombažnih tkaninah, a le če gre za stoodstotni bombaž.
Pri belih oblačilih namesto mehčalca uporabimo kis, ki bo s tkanine spral odvečen detergent.
Sicer raje uporabimo kaj bolj naravnega, a nič manj učinkovitega. Najboljša izbira bo alkoholni kis, ki ga vlijemo v prostorček pralnega stroja, namenjen mehčalcu, slednjega pa preskočimo. Perilo ne bo imelo vonja po kisu, ga bo pa ta razkužil in iz njega odstranil ostanke detergenta, ki se med pranjem oprimejo vlaken in postopoma pripomorejo k temu, da belo ni več belo. Ti se bodo na vlaknih namreč posušili, med nošenjem oblačila pa se bodo nanje prijeli koščki prahu in umazanije, ki se sicer ne bi. Odlično naravno belilo je tudi limonov sok. V večji čeber natočimo čim bolj vročo vodo, a ne bolj, kot je za določeno tkanino dovoljeno, in dodamo pol skodelice limonovega soka. Premešamo in v mešanico za vsaj eno uro, najbolje pa čez noč, namočimo bela oblačila, na katerih so se začeli pojavljati rumeni madeži. Nato operemo kot običajno in, če je le mogoče, posušimo na zraku. Da bi bela oblačila čim bolje oprali, je pomembno, da stroja ne napolnimo preveč. To je sicer priporočljivo za vsako pranje, ne glede na barvo, saj čistila in voda, če bo boben preveč natlačen, ne bodo mogli prodreti do vseh površin in skritih gubic. Belo perilo je poleg tega priporočljivo prati na najvišji dovoljeni temperaturi. Če etiketa pravi, da je to 40 stopinj Celzija, upoštevajmo to in ne uporabljajmo cikla, kjer bo voda dosegla le 30 stopinj.
Posebno skrb pa je treba nameniti tudi oblačilom drugih barv, če želimo, da te ne bodo prehitro obledele. Strokovnjaki svetujejo, da pisane tkanine peremo na najkrajšem ciklu in raje z nekoliko hladnejšo kot pretoplo vodo. Uporabimo tekoči detergent, prašek se pogosto namreč ne raztopi dovolj in za seboj pusti bele sledi. Ni pa tako zelo pomembno, kateri tekoči detergent uporabljamo. Lahko seveda izberemo tistega, namenjenega barvnim ali črnim oblačilom, a prav velike razlike ne bo. Prepričajmo se le, da detergentu ni dodano belilo, ki bi barvna oblačila uničilo. Barve bodo dlje ostale kot nove, če jih ne sušimo neposredno na soncu, dobro jih je tudi pred pranjem obrniti, da bo zunanja stran obrnjena navznoter. Enako kot za bela oblačila pa tudi za barvna velja, da jih je najbolje sušiti zunaj, pazimo le, da jih postavimo v senco. Če to ni mogoče, v sušilnem stroju temperaturo nastavimo na najnižjo možno.
