Kako narediti iz pločevinke svečnik

Dandanes si je težko predstavljati življenje brez konzervirane hrane, naj bodo to zgolj sestavine, po katerih posežemo, ko svežih zmanjka, ali pa obroki, ki jih pogrejemo, ko zmanjka časa za pripravo. Pločevinke so celo tako zelo pomemben del vsakdana, da so dobile svoj svetovni dan, ki ga zaznamujemo 19. januarja.


Konzervirana hrana je sicer v zadnjih desetletjih pridobila sloves manj zdrave, saj so številni prepričani, da se med procesom konzerviranja izgubi precej več hranil kot denimo med zamrzovanjem. A mnoge raziskave so dokazale ravno nasprotno. Postopek konzerviranja sicer najmanj vpliva na beljakovine, ogljikove hidrate, maščobo ter večino mineralov in vitaminov, topnih v maščobi, kot so A, D, E in K. Ker običajno poteka pri visoki temperaturi, se zaradi nje lahko uničijo vitamini, topni v vodi, denimo C in B, ki pa ju zaradi občutljivosti za toploto in celo zrak uničimo tudi sami med kuho. Če se med postopkom nekateri vitamini uničijo, pa je konzerviranje priporočljivo za druge sestavine. Paradižnik in koruza denimo med segrevanjem izločata več antioksidantov, zato sta boljša v pločevinki kot sveža.

Obstajajo seveda tudi negativne lastnosti konzervirane hrane in prva med njimi je visoka vsebnost soli. To lahko nekoliko znižamo, če zelenjavo, tisto, pri kateri je to mogoče, pred uporabo dobro speremo v hladni vodi. Pogosto lahko konzervirana hrana vsebuje tudi bisfenol-a (BPA), organsko spojino, ki se uporablja za izdelavo polikarbonatne plastike, najdemo pa jo tudi v pločevinkah in neredko se zgodi, da spojina iz notranje stene embalaže pronica v njeno vsebino, mi pa jo nato zaužijemo. BPA sicer najdemo tudi v drugih izdelkih, plastenkah in drugi plastični embalaži, celo v otroških plastenkah. Posledice prevelike količine zaužitega bisfenola so lahko bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2 ter pri moških težave z erekcijo. Konzervirano hrano je zaradi tega bolje uživati v zmernih količinah.

Ko vsebino porabimo, pa embalažo spravimo, saj lahko iz pločevink izdelamo veliko koristnih in uporabnih stvari. Prebarvamo jih z želeno barvo in vanje postavimo pisala, zobne ščetke ali pribor. Z zelo tankim svedrom ali iglo v pločevinko navrtamo luknjice, ki jih povežemo v zanimiv vzorec, in jo uporabimo kot svečnik za čajne svečke. Njihova svetloba bo lepo pronicala skozi luknjice in na bližnjih stenah risala vzorec. Če želimo izdelati svečnik za večje in debelejše sveče, bo dovolj že, da pločevinko ovijemo z žaklovino ali vrvico ter ji dodamo okras v obliki pentlje ali cveta v želeni barvi. Tovrstni svečniki bodo tudi ljubka popestritev poročne mize v vintage slogu, če vanje namesto sveče postavimo šopek cvetja, pa se hitro spremenijo v vazico. Pločevinke, ki jih pobarvamo z želeno barvo ali oblepimo s samolepilnim papirjem, so lahko tudi cvetlični lončki. Postavimo jih na okensko polico, notranjo ali zunanjo, ali pa ob zgornjem robu izvrtamo dve luknji in skoznju napeljemo vrvico ter lonček z rastlino obesimo pod strop.