Kako pa vi čistite?

Ljudje smo različni, in prav je tako. A kaj če se nenadoma znajdemo v gospodinjstvu z nekom, ki ne deli naših navad glede pospravljanja in čiščenja? To se namreč dogaja veliko pogosteje, kot bi si želeli, zlasti ko denimo v študentski sobi dobimo sostanovalca, ki ga ne poznamo, ali pa se s partnerjem o tem pred selitvijo v skupno stanovanje nismo pogovarjali. Običajno imajo s prilagajanjem več težav tisti, ki prisegajo na red in čistočo, če trpijo za katero od osebnostnih motenj, kot je denimo obsesivno-kompulzivna, bo težava toliko večja, morda celo nepremostljiva. V tem primeru ne preostane drugega, kot da poiščemo novega sostanovalca. Kadar ne gre za zdravstvene motnje, pa se da običajno skleniti dogovore in kompromise.



Če človeka, s katerim si bomo delili gospodinjstvo, poznamo že od prej, je priporočljivo to temo načeti še pred selitvijo. Pri tem pa je bistvena iskrenost. Pri partnerjih je, še posebno na začetku zveze, prisotna želja po ugajanju, kar je povsem normalno. Vsak si želi, da bi ga partner sprejel in imel rad, zato mnogi resnico nekoliko prilagodijo, tudi ko beseda teče o higienskih navadah. A če želimo v prihodnje mirno sobivati, na to raje pozabimo. Prej ali slej se bo namreč pokazalo realno stanje, razen če se nameravamo resnično drastično spremeniti, in to zelo kmalu. Še kako pomembno je omeniti tudi morebitne alergije, denimo na pršice. V tem primeru bo treba redno sesati, brisati prah in pomivati tla, česar najverjetneje ne bo počel le tisti, ki trpi za alergijo. Če smo osebo, s katero bomo prihodnjih nekaj let živeli, šele spoznali, se je prav tako dobro pogovoriti o delitvi hišnih opravil in pogledih na urejenost. Idealno bi bilo, če se denimo znajdemo v stanovanju z nekom, ki uživa v pomivanju posode, sami pa to opravilo sovražimo, radi pa počnemo kaj drugega, česar druga oseba ne mara. Tako bodo opravila hitro razdeljena in kompromisi bodo potrebni samo pri tistih, ki jih ne mara nihče. V nasprotnem primeru se poskušamo dogovoriti čim bolj pravično. »Oseba, ki ji čistoča in urejen dom veliko pomenita, se bo hitro počutila, kot da je večkrat ona tista, ki pospravlja, ter da njen trud večinoma ostane neopažen. Enako se bo počutil tisti z nasprotnega pola. Ker se je z drugim strinjal, da bo pomagal pri hišnih opravilih, pri tem pa upošteval pogostost in natančnost, ki ju je določil drugi, se mu lahko zdi, da se zelo trudi in spreminja navade, česar pa drugi ne opazi,« pravi organizacijski svetovalec Nick Keesey.

Določimo tudi pogostost posameznih opravil, seveda tistih, ki se tičejo skupnih prostorov. Posteljo, če je za zaprtimi vrati, naj vsak postilja, kot mu srce poželi, v primeru študentske sobe pa bo treba upoštevati tudi mnenje sostanovalca. Tisti, ki imajo radi red in čistočo, pogosto menijo, da jim s tem, ko svoj način življenja vsiljujejo drugim, pravzaprav delajo uslugo, kar ni nujno res. Vsi poznamo izraz kreativni nered in nekateri pač bolje funkcionirajo, ko ni vse na svojem mestu ter pospravljeno v omarah in predalih, kar je treba upoštevati. »Sobivanje nikoli ni enostavno, ves čas se je treba prilagajati in sklepati kompromise, kar ni nujno slabo. Nekateri bodo tako spoznali prednosti rednega pospravljanja, drugi, da ne bo konec sveta, če bodo kakšen večer oblačila odvrgli na stol, namesto da bi jih pospravili v omaro,« malo za šalo, a malo tudi zares še pravi Keesey.