Kako pogosto jih perete? Razvijejo se lahko bakterije, celo plesen
Vsi jih uporabljamo, vsako noč, redkokdo pa jih redno pere. Govorimo o vzglavnikih, ki jih potrebujemo za oporo vratu oz. glave med spanjem. Morda se tolažimo z dejstvom, da redno – kaj je v tem primeru redno, je prepuščeno posamezniku – menjamo in peremo prevleko, ki da ga ščiti, morda smo prepričani, da ga bomo s toplotno-vodno obdelavo uničili.
No, etiketa z navodili za nego je na njem z razlogom, večino jih lahko varno damo v pralni stroj, marsikateri prenese tudi cikel v sušilnem stroju, dejstvo pač je, da bi morali higieni vzglavnika nameniti več pozornosti in ga redno prati, v njem se namreč nenehno nabirajo prah, pršice, na njem se potimo, puščamo prhljaj, v njem se lahko razvijejo bakterije, celo plesen.
Nekako velja, da bi morali vzglavnike oprati vsaj dvakrat ali trikrat na leto, a to je odvisno od uporabnika, intenzitete njegovega nočnega potenja pa tudi siceršnjega občutka za higieno ali morebitnih alergij ter drugih zdravstvenih težav. Ker je jasno, da si ne moremo zapomniti vseh datumov in bo morda minilo celo leto, preden se bomo spomnili na ta opravek, si ga zapišimo v koledar. Za vse leto, da bo mir. Pomembno je, da jih redno zračimo in jih izpostavimo sončni svetlobi, s čimer zmanjšamo razmnoževanje bakterij in alergenov. Kdor ima težave z alergijami, ima najbrž hipoalergenega in naj bi ga opral enkrat na mesec ali celo pogosteje. Redno pranje pomaga odstraniti pršice in alergene; po navadi se lahko ti perejo na višjih temperaturah, okoli 60 stopinj.
Če je mogoče, jih posušimo na zraku.
Čas za novega
Najprej preverimo etiketo: na splošno velja, da je večino, denimo tiste, ki so polnjeni z bombažem, poliestrom, puhom in perjem, mogoče oprati na hladnem, nežnem programu z blagim detergentom. V pralni stroj ne bomo mogli dati le tistih, polnjenih s peno. Slednje lahko potresemo s sodo bikarbono, posesamo ter obrišemo z vlažno krpo, druga možnost je kemično čiščenje v čistilnici.
Pomembno je, da boben pralnega stroja ni preveč poln niti prazen, vanj damo dva naenkrat, prej iz njiju iztisnemo zrak. Izberemo temperaturo, zapisano na etiketi, in nežen program, dodamo detergent za občutljivo perilo. Če je mogoče, jih posušimo na zraku; položimo jih na ravno površino ali obešalnik in pustimo, po nekaj urah obrnemo. Predvsem pozimi bomo morda posegli po sušilnem stroju; izberemo nižjo temperaturo, poleg opranega vzglavnika pa vanj dodamo kakšno čisto, suho brisačo, ki bo absorbirala vlago in pospešila čas sušenja, ter nekaj sušilnih ali teniških žogic, da se bodo lažje razbile morebitne grudice v polnilu.
Pomembno je, da se vzglavnik res posuši, v nasprotnem primeru smo ustvarili idealno okolje za razvoj plesni. Kljub redni negi pa je nekoč čas za novega. Kdaj? Preprost test je, da ga prepognemo na pol: če se sam povrne v prvotno lego, nam bo lahko še služil, če ostane prepognjen, pa premislimo o njegovem nasledniku.
Redno jih zračimo in izpostavljamo sončni svetlobi, s čimer zmanjšamo razmnoževanje bakterij in alergenov.
