Kako so pametni telefoni spremenili svet

Ko je zdaj že pokojni soustanovitelj in šef Appla Steve Jobs leta 2007 ponosno predstavil prvi iphone kot telefon, predvajalnik glasbe in spletni komunikator v enem, je bila to brez dvoma ena od glavnih tehnoloških prelomnic novega tisočletja. Saj so pametni telefoni obstajali že prej, a dotlej še noben ni ponujal takšne uporabniške izkušnje. Imel je zanesljiv zaslon, občutljiv za dotik, predvajal je multimedijske vsebine, končno je bilo mogoče normalno brskati po internetu in pregledovati elektronsko pošto – in še videti je bil kul. A če zdaj pogledamo nazaj, so tri stvari, o katerih je govoril Jobs, le vrh ledene gore zmogljivosti in uporabnosti sodobnih pametnih telefonov.

Vseprisotni telefoni

Dandanes lahko tako rekoč vse počnemo s telefonom. »Nismo si mogli niti predstavljati, da bo iphone deset let pozneje postal tako ključni del našega življenja: od pretakanja televizijskih oddaj in igranja mobilnih iger prek navigacije, rezervacij letalskih poletov in hotelov ter spremljanja telesnih aktivnosti in zdravja do upravljanja varnostnih kamer in centralne kurjave ter deljenja spominov z odličnimi fotografijami in videi,« je spletnemu portalu Cnet zaupal Phil Schiller, vodja marketinga pri Applu.


Dejstvo je, da nobena tehnologija zadnjega desetletja ni tako dramatično spremenila našega življenja kakor prav pametni telefon. Ko je luč sveta ugledal prvi iphone, leto pozneje pa še prvi androidni telefon HTC dream, sta bili to še napravi za tehnološke navdušence s polnimi denarnicami. Še pred desetimi leti smo šele začeli odkrivati potencial pametnih telefonov in mobilnih aplikacij.

Kaj je edina stvar, brez katere res ne gremo od doma? Zelo verjetno je to pametni telefon. Še denarnico večkrat pozabimo doma ... Zdaj je za nas samoumevno, da imamo v žepu pravi mali multimedijski računalnik. S telefonom si naročimo taksi, gledamo filme in serije iz bogatih zbirk ponudnikov ali pa v živo pretakamo trapaste videe. S prijatelji se spopadamo v fortnitu in iščemo pokemončke po mestih, lahko pa tudi popolnoma zaupno komuniciramo s pomočjo aplikacij, ki zakodirajo naše klepete.

Moč aplikacij

Pametni telefoni so obstajali že prej, toda iphone je spremenil njihov pomen in uporabnost. V letu po izidu je Apple splovil še trgovino z aplikacijami za mobilni operacijski sistem ios App Store, ki je iphonu dala popolnoma nove razsežnosti, le malo za njim pa je isto s trgovino Android Market storil še Google, katerega operacijski sistem android, ki ga je ponujal tudi drugim proizvajalcem, je v naslednjih letih postal najbolj razširjen po vsem svetu; trenutno obstaja več kot poltretja milijarda androidnih naprav.

»Zdaj ima tako rekoč že vsakdo pametni telefon,« pravi Peter Chou, soustanovitelj in nekdanji šef HTC, ki je v sodelovanju z Googlom izdelal prvi androidni telefon. A android je leta 2009 populariziral šele Motorolin droid, ki je kot prvi imel naložene tudi brezplačne Googlove zemljevide. Nato pa je leta 2010 v androidno igro vstopil Samsung, ki je z njim opremil svojo novo premijsko serijo S.

In aplikacije so tisto, kar je pametne telefone naredilo privlačne. V App Storu in Googlovi trgovini play se je v osmih letih nabralo več kot dva milijona aplikacij: od instagrama in jeznih ptičev z večstomilijonskimi prenosi do skoraj popolnoma neznanih aplikacij za opazovanje ptic. In v zgodnji dobi aplikacij se je v trgovinah znašlo marsikaj popolnoma debilnega, še posebno v Googlovi trgovini, ki je veljala za pravi Divji zahod, saj sprva ni imela tako ostrega nadzora nad aplikacijami kot App Store. No, tudi zdaj se v njej znajdejo sumljive aplikacije ... Rasla je tudi uporabnost samih aplikacij. Dandanes se človek tako rekoč ne more več izgubiti zaradi Googlovih (in Applovih) zemljevidov. Protestniki (denimo v Barceloni in Hongkongu) med seboj komunicirajo prek varnih aplikacij za takojšnje sporočanje, kjer je vsa komunikacija zakodirana, ljubitelji gibljivih slik imajo prek aplikacij pretočnih servisov, kot so Netflix, Hulu, Amazon prime video in HBO go, na razpolago neprimerno več filmov in serij, kolikor bi jih lahko pogledali v celem življenju oziroma več življenjih.
Velike spremembe
Ko je Samsung leta 2011 predstavil prvi galaxy note, so se vsi norčevali iz njegovega velikanskega zaslona, ki je po diagonali meril glomaznih 13,5 centimetra oziroma 5,3 palca. Prvi iphone je imel le devetmilimetrski (3,5-palčni) zaslon. Zdaj se izvirni note zdi kompakten, saj ima aktualni note 10+ več kot 17-centimetrski (6,8-palčni) zaslon, iphone 11 pro max pa 16,5-centimetrskega.

Ko se je tehnologija začela usmerjati k zaslonskim tipkovnicam, so se številni spraševali, ali je to sploh smiselno, ali se bomo lahko poslovili od »zanesljivejših« fizičnih tipk. Leta 2009 so proizvajalci na telefone še vedno poskušali stlačiti poln nabor tipk – HTC dream je, denimo, še imel izvlečno tipkovnico.

Pametni telefoni pa so revolucionalizirali tudi fotografijo: kdo sploh še slika s »trotlziher« fotoaparatom oziroma snema video s kompaktno kamero? Le malokdo še uporablja namenske navigacijske naprave, da o tiskanih zemljevidih niti ne govorimo. Ali pa prenosni glasbeni predvajalniki ali po domače empetriji? Diktafone pa uporablja le še redkokdo.

Padla je tudi prodaja zapestnih ur, saj smo se vsi navadili gledati na telefone – niso postale priljubljene pametne ure in zapestnice, ki pa se seveda povežejo s kom drugim kot s pametnim telefonom.

Vzpon Kitajske

Mobilniška revolucija je bila dovolj radikalna, da je pokopala kar več velikih imen, ki niso šla v korak s časom. Nokia in BlackBerry sta bila nekoč absolutna vladarja vsak na svojem področju, zdaj pa ne delata več svojih telefonov, ampak sta preprosto prodala blagovno znamko. Tudi nekdaj močna Motorola je v lasti kitajskega giganta Lenovo. Microsoft kljub prevzemu Nokijinih telefonov ni mogel zagotoviti preživetja lastnemu mobilnemu operacijskemu sistemu windows phone, HTC, ki je izdelal prvi androidni telefon, pa je skoraj izginil s trga.

Medtem ko Samsung ostaja nesporni kralj trga pametnih telefonov, Apple pa ustvarja največje dobičke, so se pojavili novi igralci iz Kitajske. Huawei, ki je še naprej v sporu z ameriško administracijo, je v zadnjih letih postal drugi največji proizvajalec pametnih telefonov na svetu, pa čeprav jih v ZDA sploh ne prodaja. TCL, ki ga še najbolje poznamo po cenovno ugodnih televizorjih, je prevzel blagovno znamko BlackBerry, na zahod pa se počasi prebijajo tudi druge telefonske blagovne znamke, kot so Xiaomi, Oppo, Vivo in OnePlus (zadnje tri so v lasti korporacije BBK Electronics).

Nadzor nad uporabo

Minili so časi, ko smo se slinili nad novimi telefoni. Čeprav so inovacije še vedno na vidiku, pa smo postali bolj kritični do tega, kako pametni telefoni v resnici vplivajo na naše vsakdanje življenje. Ko zaslišimo zvok za obvestilo ali začutimo brnenje, refleksno sežemo po telefonu, da ja ne bi česa zamudili. Odvisnost od telefončka ni zanemarljiva malenkost. Tako da zdaj iste korporacije, ki nam prodajajo vse te naprave, ki so zasedle pomembno vlogo v našem življenju, razvijajo tudi aplikacije in funkcije samega operacijskega sistema, s pomočjo katerih naj bi zmanjšali čas, ki ga preživimo med buljenjem v zaslončke.

Funkciji screen time v Applovem iosu in digitalno ravnovesje na Googlovem androidu nam tako dajeta vpogled v to, koliko časa namenimo posamezni aplikaciji na telefonu. Starši lahko prek screen tima na iphonu spremljamo tudi, kaj počno naši potomci na telefonu; na androidnih telefonih lahko to počnemo z Googlovo aplikacijo family link.

Časi so se od tedaj, ko smo s pametnimi telefoni le telefonirali, poslušali glasbo in brskali po internetu, konkretno spremenili.