Kakšna je v resnici razlika med izročilno in darilno pogodbo

Vprašanje bralke se glasi: 

Zanima me, ali mi lahko opišete, kakšna je bistvena razlika med darilno in izročilno pogodbo. Ali so njuni pravni učinki enaki? Slišala sem, da izročilna pogodba ne vpliva na nujni delež. Ali to drži? Hvala za vaše pojasnilo.

Odgovor: 

Strinjanje pogodbenikov je pri izročilni pogodbi ključno

Zahvaljujem se za zanimivo vprašanje. Med darilno in izročilno pogodbo obstaja precejšnja razlika in tudi njuni pravni učinki so precej različni.

Pri izročilni pogodbi gre namreč za nekak­šno vnaprej dogovorjeno dedovanje. Z njo lahko izročitelj tudi prepreči, da bi po njegovi smrti nastali različni neprijetni spori glede njegove zapuščine, saj to premoženje sploh ne spada v njegovo zapuščino in se ne upošteva pri ugotav­ljanju njene vrednosti.

Bistvena značilnost izročilne pogodbe je v tem, da je veljavna le, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci. Sopogodbeniki pri izročilni pogodbi so sicer lahko le osebe, ki bi lahko po izročitelju dedovale kot dediči prvega dednega reda, to pa so prednikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, lahko pa tudi njegov zakonec.

Strinjanje pogodbenikov je pri izročilni pogodbi ključno. Če se izročitelj odloči, da bo svoje premoženje s to pogodbo razdal med svoje otroke, pa se eden od njih denimo s tem ne bi strinjal, potem se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni njegovim bratom in sestram, za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem.

To pa pomeni, da lahko eden od otrok, ki se s tako izročitvijo ni strinjal, zahteva, da se po smrti izročitelja darila (izročeno premoženje) vračunajo v dedni delež, kar povzroči, da takšna pogodba (glede izročenega premoženja) dejansko učinkuje kot darilna pogodba in je treba pri njej upoštevati tudi morebitno prikrajšanje nujnega deleža.

Z vidika izročitelja je dodatna prednost izročilne pogodbe tudi v tem, da lahko ob izročitvi in razdelitvi pridrži zase ali za svojega zakonca pravico užitka vsega izročenega premoženja ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali denarju ali pa pravico do dosmrtnega preživljanja. S tem ubije dve muhi na en mah. Prepreči, da bi se njegovi potomci sprli glede izročenega premoženja po njegovi smrti, in si obenem zagotovi mir v poznih letih, denimo v obliki dosmrt­nega preživljanja ali pa denarne rente do njegove smrti.

Izročilna pogodba mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa, na njej pa morajo dati svojo privolitev vsi dediči prvega dednega reda. Le na tak način izročilna pogodba doseže svoj namen. Lahko pa se tudi zgodi, da eden od dedičev noče ali ne more dati svoje privolitve. V tem primeru jo lahko da tudi pozneje v enaki obliki.

Izročitev se sicer lahko tudi prekliče. To lahko izročitelj stori zaradi hude nehvaležnosti, če bi se po njeni sklenitvi potomec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnašal tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi prejeto obdržal.

Po drugi strani se pri darilni pogodbi ne zahteva strinjanje drugih potomcev, darovalec je popolnoma svoboden v tem, komu bo namenil določeno darilo, in mu ni treba iskati soglasja drugih potomcev, je pa res, da lahko potem nujni dediči – če je prizadet njihov nujni delež – zahtevajo vračunanje darila, ki je predmet darilne pogodbe, v dedni delež.