RIBOLOV
Kakšno opremo kupiti malemu ribiču
Za najmlajše je najprimernejša lahka polagalka, za starejše sestavljiva palica z mini grafitnim kolescem.
Odpri galerijo
Z odhodom na morje se marsikatera družina sooči s problemom, kako otroku počitnice narediti čim bolj zanimive. Ena najpogostejših otroških prošenj je, da bi radi s pomola lovili ribe. Večina staršev o tem razmišlja šele na dopustu in potem otroku v slabo založeni obmorski trgovini kupijo mini komplete za lov rib z roko ali pa cenene plastične ribiške palice v kompletu s plastično rolo z že navitim laksom, prevelikimi plovci in trnki. S tako opremo lahko otroci ulovijo le slabo voljo, rešitev pa je povsem preprosta.
50 evrov je minimalni strošek nakupa otroške ribiške palice s priborom, z dodatki pa dvakrat več.
Če ribolov z otrokom na morju za vas ni odvečno breme, se je najbolje odpraviti v specializirano ribiško trgovino in za nasvet prositi prodajalca. Kupovanje na slepo prek spleta ni priporočljivo, saj pri cenejših palicah in kolescih (rolah) nikoli ne veš, koliko so težke. Če naj jo v rokah drži šestletnik, je lahko pretežkih že 400 gramov, saj so nekateri pripravljeni loviti tudi po uro ali dve, zato mora biti palica iz čim lažjih materialov. Grafit je seveda dražji od nepriporočljive plastike, obenem je krhek in občutljiv za udarce. A tudi to ne bi smela biti težava, saj bi moral biti vsaj eden od staršev pri ribolovu vseskozi ob otroku. Pa ne le zaradi varnosti, temveč tudi zaradi nevarnosti, da bi ulovil morskega zmaja (morski pauk po hrvaško), ki bi ga lahko prijel in se zbodel na strupenih trnih ter končal v bolnišnici. Malemu ribiču je treba s podmetalko pomagali zajeti ribo, jo brez nevarnosti za otroka sneti s trnka, mu popraviti navezo, zvezati nov trnek, pravilno obtežiti plovec, razvozlati laks, nadeti vabo (kruh, lignja, klapavico) ...
Osnovni pribor
V ribiškem plastičnem kovčku naj ne manjkajo ostre škarje, plastični odpenjač, dolga kovinska prijemalka (pean) za strupenega morskega zmaja, rezervni svinčki različnih gramatur, narejene naveze, rezervni laks, trnki in plovčki, gumijaste požirke za učrvstitev plovcev, vrtljivke. Poleg ribiške palice pa nikar ne pozabite na podmetalko, a ta naj ne bo tista z mini mrežico na bambusovi ali plastični palici. Pravo se da dobiti že za 15 evrov in ne bo razpadla še pred koncem dopusta.
V ribiškem plastičnem kovčku naj ne manjkajo ostre škarje, plastični odpenjač, dolga kovinska prijemalka (pean) za strupenega morskega zmaja, rezervni svinčki različnih gramatur, narejene naveze, rezervni laks, trnki in plovčki, gumijaste požirke za učrvstitev plovcev, vrtljivke. Poleg ribiške palice pa nikar ne pozabite na podmetalko, a ta naj ne bo tista z mini mrežico na bambusovi ali plastični palici. Pravo se da dobiti že za 15 evrov in ne bo razpadla še pred koncem dopusta.
To od staršev zahteva, da se morajo o ribičiji nekaj naučiti sami. Ena od rešitev je tudi polagalka. To je lahka, od tri do sedem metrov dolga raztegljiva grafitna palica. Najmanjša le redko presega 100 gramov, z njo pa otrok ob pomolu zlahka ulovi kakšnega špara ali babico. Za vsako od njih imajo v trgovini že pripravljen naveza na plastični lojtrici z majhnim plovcem, tankim laksom, pravilno obteženim in s primerno majhnim trnkom. Z njo otrok zlahka sam dvigne ujeto ribo in jo prenese na obalo ali v mini podmetalko.
Pri starejših otrocih težo in vrsto palice vedno prilagajajte njegovim fizičnim sposobnostim in načinu ribolova. Marsikomu ni dovolj le plovčkanje s pomola, temveč bi radi metali vabo daleč stran oziroma lovili celo iz čolna. Tudi v teh primerih velja pravilo, da univerzalnih palic in navez ni, temveč vsak način ribolova zahteva drugačen pristop, opremo in znanje. Najbolje v družbi izkušenih ribičev.