Kamenko Kesar: Ne verjamem, da tako prideš do svojega cilja

Duhoviti avtor, ki zna bralce spraviti do solz smeha, najraje preživlja čas s svojo razširjeno družino, to ga ne samo napolnjuje, temveč mu je neusahljiv vir navdiha za pisanje.

Sicer je znan po tem, da ne ubira ustaljenih poti, ampak vedno rad zavije malce po svoje. Tudi z odgovori na naša vprašanja.

Jutra rad začnem ...

Pred hišo, v mrazu, s skodelico hladne kave v roki, iščem zaplate sonca, da me ogreje, in se smehljam muci Tinki, ki z glavo buta v moj gleženj.

V jesenskem vetru ...

Na Rakitni, kjer se mešata morski in alpski zrak, zaprem oči in po vonju poskušam uganiti, kaj bo prinesel dan – bo sonce ali bo sneg?

So oblaki in je ...

Moja mama. In Alenkina mama. Nekje tam, kjer so oblaki. Pazita na nas.

Moje otroštvo je bilo ...

Jesensko listje, ki smo ga znosili in zbrcali na velik kup, potem pa skakali nanj in vanj.

Rad se spominjam ...

Otroškega smeha, navihanosti, krikov veselja in tesnih objemov, ki bi jih rad zaklenil v neskončnost.

Odraščanje ...

Stojim pred ogledalom in gledam gube na obrazu. Videti sem odraslo. Potem z ženo in otroki vržemo karte in se krohotamo in si nagajamo in se brcamo pod mizo ...

Najboljši nasvet so mi dali ...

Otroci, kadar naredim ali rečem kaj, kar ženi ni všeč: »Moški, pojdi k njej in se ji opraviči. To je najmanj, kar lahko narediš.«

Biti »fotr« ...

Je kot spuščanje zmaja v orkanu in v brezvetrju. V roki vrvice, na koncu vrvic moji otroci. Dvignil bi jih v veter nad oblake, naj letijo, in če bi preveč zapihalo, bi jih potegnil k sebi.

Moja družina ...

»Lahko sva srečna,« reče moja žena. Srečna sva. Včasih stopim korak vase in se vprašam, ali si ob sebi res zaslužim te izjemne ljudi in toliko ljubezni.

Veselim se ...

Vsakega trenutka, ko smo skupaj z družino in ko smo v družbi dobrih ljudi.

Spet in znova bi ponovil ...

Vse napake in izkušnje, iz katerih sem se nekaj naučil in so mi pomagale priti do tega, kar sem danes. Me pa čaka še veliko napak in izkušenj. (Nasmeh.)

Ne verjamem ...

Ne verjamem, da prideš do svojega cilja, če poslušaš mnenja drugih.

Če bi lahko, bi ...

Svoje skrbi in skrbi svojih najdražjih zamenjal za čokoladne cekine. S celim lešnikom na sredini.

Smeh, ker ...

Zato, ker ... Smeh je sonce, ki z obraza odganja zimo. Victor Hugo.

Te dni veliko razmišljam o ...

Novi knjigi, ki sem jo izdal, in o tem, ali bo mojim bralcem všeč, da sem vrstice humorja obarval z odtenki drugih čustev.

Vedno pogosteje ...

Se sprašujem, kdo sem in kam grem. Rad bi bil prepričan o odgovoru, dokler še imam čas kaj spremeniti.

V naslednjem življenju bom ...

Nisem še tam. Toliko doživetij me še čaka v tem življenju, da bo razmišljanje o naslednjem še malo počakalo.

Brez ...

Brez besed ne bi mogel napisati knjige.