Kamni in skale za lepši vrt
Poleg klasičnih skalnjakov se lahko odločimo tudi za skalni vrt brez rastlinja, takšni so priljubljeni predvsem na Japonskem.
Odpri galerijo
Najbolje je skalnjak narediti na pobočju.
Skalnjaki so odlična rešitev za območja, kjer so poletja vroča in sušna, ali pa za dele vrtov, ki so večino dneva na neposrednem soncu. Če jih zasadimo s primernimi rastlinami, so tudi zelo nezahtevni za vzdrževanje. Najbolj bo skalnjak prišel do izraza na pobočju, takšni so tudi najbolj preprosti za izdelavo. Če je podlaga dobro utrjena, je treba na hribček le še naložiti nekaj večjih in manjših kamnov oziroma skal, po želji mednje nasujemo prod, ter zasaditi rastlinje.
Večje skale, pri katerih je zelo pomembno, da niso iz kamnoloma z ostrimi robovi, saj niso videti naravno, naložimo na spodnji del, nanje pa nalagamo vedno manjše, drugo na drugo, in jih vkopljemo v zemljo, sicer se lahko vse skupaj podre. Da bi bil skalnjak videti čim bolj naraven in bi se dobro zlil z okoljem, je najbolje izbrati kamnine, ki jih tudi sicer najdemo v okolici, v večjem delu Slovenije je to denimo apnenec. Prostor med skalami, kamor bomo zasadili rastline, nato zapolnimo s substratom. Za tovrstne skalnjake so najprimernejše nizke rastline, ki jim prijata vročina in neposredno sonce. To so lahko mediteranski grmički ali dišavnice pa tudi druge nizke trajnice, kot so denimo skrečnik, smiljka, svinčenka, netresk, sivka in repnjak. Dobro se obnesejo tudi nizki grmički ali drevesca, kot so tisa, kitajski brin in ruševje.
Skalnjak lahko postavimo tudi na ravnih tleh, ki jih najprej očistimo plevela ter morebitnih drugih rastlin. Določimo premer in nanj položimo prve, največje skale, ki bodo služile za osnovo. V krog nasujemo peščeno prst, ki bo poskrbela za odvajanje vode. Prst dobro poteptamo in nanjo naložimo drugo plast skal. Za kakšno razporeditev se odločimo, je stvar okusa. Lahko se delno prekrivajo ali pa tudi ne, bistveno je, da med njimi pustimo nekaj prostora, kamor bomo zasadili rastline. Pri nalaganju vrhnjih plasti skal je treba biti pozoren, da so te vedno manjše in lažje, sicer se lahko kup podre. Del skalnjaka so lahko zgolj skale in kamni, nato večja zaplata prsti ali več rastlin na kupu. Ko smo z obliko zadovoljni, luknje med kamni zapolnimo s substratom in zasadimo.
Odločimo se lahko tudi za dekorativen skalnjak brez vsakršnega rastlinja, kakršni so priljubljeni predvsem na Japonskem. Morda bi bilo temu sicer bolje reči skalni vrt kot skalnjak. Po nerodovitnih tleh ali na mesto, kjer nič ne uspeva preveč dobro, posujemo prod, vmes položimo lep večji kamen ali skalo, kakšen kipec ali večjo skalo zanimive oblike ter po želji cvetlični lonec sukulent ali kaktusov.
Takšen vrtiček skorajda ne potrebuje vzdrževanja, a je lahko izjemno dekorativen. S skalami lahko vrt popestrimo tudi tako, da jih položimo ob rob terasastih gredic. V tem primeru se najbolje obnesejo čim bolj ploščate skale, ki morajo biti tudi nekoliko manjše od tistih, ki jih uporabimo za skalnjak na pobočju.
Za te vrste zasaditev so primerne rastline, ki ne potrebujejo veliko vode, prijata pa jim vročina in sončna svetloba.
Večje skale, pri katerih je zelo pomembno, da niso iz kamnoloma z ostrimi robovi, saj niso videti naravno, naložimo na spodnji del, nanje pa nalagamo vedno manjše, drugo na drugo, in jih vkopljemo v zemljo, sicer se lahko vse skupaj podre. Da bi bil skalnjak videti čim bolj naraven in bi se dobro zlil z okoljem, je najbolje izbrati kamnine, ki jih tudi sicer najdemo v okolici, v večjem delu Slovenije je to denimo apnenec. Prostor med skalami, kamor bomo zasadili rastline, nato zapolnimo s substratom. Za tovrstne skalnjake so najprimernejše nizke rastline, ki jim prijata vročina in neposredno sonce. To so lahko mediteranski grmički ali dišavnice pa tudi druge nizke trajnice, kot so denimo skrečnik, smiljka, svinčenka, netresk, sivka in repnjak. Dobro se obnesejo tudi nizki grmički ali drevesca, kot so tisa, kitajski brin in ruševje.
Skale lahko položimo tudi ob rob terasastih gredic in tako popestrimo vrt.
Skalnjak lahko postavimo tudi na ravnih tleh, ki jih najprej očistimo plevela ter morebitnih drugih rastlin. Določimo premer in nanj položimo prve, največje skale, ki bodo služile za osnovo. V krog nasujemo peščeno prst, ki bo poskrbela za odvajanje vode. Prst dobro poteptamo in nanjo naložimo drugo plast skal. Za kakšno razporeditev se odločimo, je stvar okusa. Lahko se delno prekrivajo ali pa tudi ne, bistveno je, da med njimi pustimo nekaj prostora, kamor bomo zasadili rastline. Pri nalaganju vrhnjih plasti skal je treba biti pozoren, da so te vedno manjše in lažje, sicer se lahko kup podre. Del skalnjaka so lahko zgolj skale in kamni, nato večja zaplata prsti ali več rastlin na kupu. Ko smo z obliko zadovoljni, luknje med kamni zapolnimo s substratom in zasadimo.
Odločimo se lahko tudi za dekorativen skalnjak brez vsakršnega rastlinja, kakršni so priljubljeni predvsem na Japonskem. Morda bi bilo temu sicer bolje reči skalni vrt kot skalnjak. Po nerodovitnih tleh ali na mesto, kjer nič ne uspeva preveč dobro, posujemo prod, vmes položimo lep večji kamen ali skalo, kakšen kipec ali večjo skalo zanimive oblike ter po želji cvetlični lonec sukulent ali kaktusov.
Da bi bil videti čim bolj naraven, izberemo kamnine, ki jih tudi sicer najdemo v okolici.
Takšen vrtiček skorajda ne potrebuje vzdrževanja, a je lahko izjemno dekorativen. S skalami lahko vrt popestrimo tudi tako, da jih položimo ob rob terasastih gredic. V tem primeru se najbolje obnesejo čim bolj ploščate skale, ki morajo biti tudi nekoliko manjše od tistih, ki jih uporabimo za skalnjak na pobočju.
