Kandidatke se predstavijo: glasujte za učiteljico leta!
Glasovanje traja do 30. aprila 2024. Tretjino glasov bo prispevala strokovna komisija, tretjino učitelji v iniciativi Učitelj sem! Učiteljica sem!, tretjino javnost.
Zmagovalka bo znana v začetku maja, poleg prejema naziva učiteljica leta 2024 se bo uvrstila na svetovni izbor učiteljev Global Teacher Prize prihodnje leto.
ADRIANA GABERŠČIK, Osnovna šola Miška Kranjca, Ljubljana: Otroci so vedno otroci
Kaj vam pomeni biti učiteljica?
Hmmm. Lahko rečem, da je to moj način življenja. Kar koli počnem ali si zamislim, nazadnje končam s poučevanjem. Pa naj bo to v šoli, pri pevcih, folklori, gledališču, planinarjenju ali še kje.
Predvsem želim dajati dobroto, znanje in ljubezen, podariti lepe trenutke in privzgojiti vrednote, ki so po mojem pomembne.
Mislim, da ne bi znala biti kaj drugega, saj me moje delo izpolnjuje, mi daje moč za nadaljnje raziskovanje in predajanje novih stvari naprej.
Kaj pa so danes največji izzivi tega poklica?
Izzivi so bili vedno. Na začetku, ko se učiš in vpeljuješ v delo, in pozneje, ko z dodatnim izobraževanjem spoznavaš, da tako malo veš in da se moraš še veliko učiti. Pridobivanje znanja se nikoli ne konča.
Za današnji čas, ko je na voljo tako veliko nepreverjenih in lažnih informacij in balasta, novih projektov na področju šolstva, ki so včasih samo z drugimi besedami napovedane novosti, kar se je že zdavnaj delalo, je prav gotovo težko izluščiti tisto, kar je pomembno, in ločiti zrnje od plev.
Treba je zavzeti kritično distanco in razumeti, kaj je pri pouku bistveno in kaj samo nepotrebna krama in okras.
Ali so se otroci v letih, odkar poučujete, spremenili, in če so se, kako?
Otroci so vedno otroci. Moji, v prvi triadi, želijo varnost, ljubezen, upoštevanje in spoštovanje. Še vedno so vedoželjni in igrivi, še vedno želijo biti vodeni in opaženi.
Seveda se starši soočajo z družbenimi spremembami in to je za koga tudi težko in se ne znajde. Taka situacija gotovo vpliva na otroka in takrat je težko. Poskušam pomagati, svetovati, mogoče mi kdaj tudi uspe.
SAŠA PUŠNAR DOBNIKAR, Ekonomska šola Ljubljana: Vsak dan z dijaki je drugačen, zanimiv, intenziven
Kaj vam pomeni biti učiteljica?
Biti učiteljica je način življenja, saj je celotno življenje prepredeno z razmišljanjem o delu, tudi kadar nisi v službi. Je poklicanost, poslanstvo, predanost.
Je vseživljenjsko učenje, saj se nikoli ne smeš nehati učiti, ker se svet spreminja in moraš iti v korak s časom. Je motiviranje, spodbujanje in prenašanje znanja na mlajše generacije.
Kot profesorica španščine imam možnost, da prenašam na dijake navdušenje nad jeziki na splošno. Vsak dan z dijaki je drugačen, zanimiv, intenziven. In to je čar našega poklica.
Kaj pa so danes največji izzivi tega poklica?
Največji izziv našega poklica je, kako narediti pouk tak, da mladostnike pritegneš, da jih pripelješ nazaj v učilnico in v ta trenutek.
Zavedati se moramo, da so mobilniki, družbena omrežja in umetna inteligenca že del našega življenja in da časa ne moremo zavrteti nazaj.
To so orodja, ki nam bodo dobro služila, če jih bomo uporabljali na smotrn in kritičen način. In naša vloga je tudi ta, da mladostnike tega naučimo.
Rešitev vidim v tem, da jih vključimo v proces učenja, ker s tem dobijo aktivno vlogo, ne le pasivne, kot je bilo včasih.
Ali so se otroci v letih, odkar poučujete, spremenili, in če so se, kako?
Mladostniki so v srcu še vedno mladostniki, s svojimi željami, hrepenenji, najstniškimi težavami, torej v biti niso kaj dosti drugačni od nas v teh letih.
Se je pa zgodila sprememba v dojemanju sveta, tudi zaradi več virov, iz katerih lahko pridobivajo znanje.
Bombardirani so z informacijami z vseh strani in oni si vzamejo, kar v tistem trenutku potrebujejo in za kar mislijo, da jim bo pomagalo. Še bolj kot prej je pomembno, da jih naučimo ločiti pleve od zrnja.
Na tej točki je pomembno, da ti zaupajo. Je pa to dolgotrajen proces. Včasih je imel učitelj avtoriteto že zato, ker je bil učitelj. Zdaj si jo moraš zgraditi.
SIMONA ŠARLAH, Osnovna šola Vojnik: Moj cilj, namen in smisel poučevanja je znanje
Kaj vam pomeni biti učiteljica?
Biti učitelj že dolgo ni več zgolj podajanje učne snovi, ampak smo učitelji vse pogosteje tudi v vlogi motivatorjev, ki morajo znati pritegniti pozornost mladine, znajti se moramo tudi kot psihologi, zaupniki, tolažniki …
A hkrati moramo skrbeti za neko zdravo distanco, da ohranimo avtoriteto. Ne predstavljam si, da bi kdaj delala kar koli drugega, učenci so neverjeten vir navdiha in se vsakodnevno od njih ogromno naučim.
Biti učiteljica je zanimiv izziv in hkrati način življenja.
Kaj so danes največji izzivi tega poklica?
Moj cilj, namen in smisel poučevanja je znanje. In to ni memoriranje množice podatkov. Te bodo učenci kmalu pozabili. V teh časih se do takšnih podatkov dokoplje vsak, ki ima nekaj minut časa in vsaj telefon v rokah.
Jaz si želim, da bodo znali najprej te podatke s spleta kritično oceniti, preveriti in nato uporabiti. Po mojem je največji izziv našega poklica prav to.
Da naučimo otroke razmišljati s svojo glavo, kritično presojati informacije in si ustvariti svoje mnenje, ki ga bodo znali tudi argumentirati.
Ko učence enkrat motiviraš, da so pripravljeni sodelovati s tabo, in ti začnejo zaupati, si opravil že pol svoje naloge.
Ali so se otroci v letih, odkar poučujete, spremenili, in če so se, kako?
Ja, učenci so se spremenili. Ne na boljše ali slabše. Samo drugačni so. Odraščajo v časih, ki pred njih postavljajo drugačne izzive.
Bistveno je, da jih poskušamo razumeti in jih pri tem usmerjamo po pravi poti.
Mladim ne dovolimo več, da se sami spoprimejo s konfliktnimi situacijami in prevzamejo odgovornost za svoje napake. In to je po mojem največja razlika.
Vse težave hitimo reševati namesto njih. Želimo jih zaščititi pred stresnimi situacijami in prevzemanjem odgovornosti. In tukaj se potem vprašam: kdo se je v resnici spremenil? Otroci ali odrasli, ki jih obkrožamo?
Pomagajte izbrati učiteljico leta in za vašo favoritko lahko glasujete na TEJ POVEZAVI!
