Kapusnice so požrešne vrtnine
Junija že razmišljamo o poznojesenskih pridelkih, med katere spadajo kapusnice; sadimo pozne sorte zelja in njegovo številno sorodstvo.
Odpri galerijo
Čas je tudi za sajenje cvetače.
Zelje in druge kapusnice je razmeroma lahko pridelati, če upoštevamo nekaj osnovnih zapovedi. Najbolj pomembno je, da dosledno spoštujemo kolobar in jih ne sadimo na isto mesto najmanj štiri leta, še bolje pet, enako velja za njihove bližnje sorodnice, to so med drugim repa, podzemna koleraba, redkev in redkvica, rukola, vrtna kreša in azijske listnate rastline. Zemljo dobro pripravimo in obogatimo z gnojem, humusom ali drugimi organskimi gnojili, saj kapusnice spadajo med požrešne vrtnine.
Potrebujejo tudi veliko prostora, saj se v širino razrastejo tudi po meter. Zelje sadimo na 40 centimetrov, med vrstami naj bo pol metra, prav tako velja za ohrovt. Še več prostora potrebujeta listnati in brstični, ki ju sadimo na pol metra v vrsti, med vrstami pa naj bo celo 70 centimetrov. Ker bo med sadikami, dokler ne zrastejo, precej praznega prostora, ga zapolnimo z drugimi zelenjadnicami, primerni so grah, nizki fižol, špinača in berivka. Te vrtnine so tudi dobre sosede, poleg njih še blitva, endivija in jajčevci. Dobro jih je saditi v družbi zelišč, zlasti se razumejo z meto, timijanom, žajbljem in kamilico. Obvezna soseda je zelena, ki odganja kapusovega belina. Sicer se kapusnice razumejo s skoraj vsemi vrtninami, le paradižniku in krompirju se raje ognemo.
Junija je čas za sajenje vseh vrst kapusnic, posebno pozornost namenimo zelju, pri katerem glede na dolžino vegetacije ločimo zgodnje in pozne sorte. Prve zrastejo v slabih dveh mesecih, najbolj pozne potrebujejo skoraj pol leta. Glede na to načrtujemo čas saditve. Kapusnice, ki jih bomo pobirali dolgo v jesen ali celo zimo, ne marajo preveč vročine, suša jih lahko precej zdela. Zato je pomembno, da jim zagotovimo dovolj vlage in jih redno zalivamo, zlasti ko so rastline še mlade.
Žejne se bodo slabše razvile in ne bodo optimalno zrasle, cvetača in brokoli ne bosta razvila značilnih cvetov, zeljne glave v pomanjkanju vlage začnejo pokati.
Kapusnice običajno vzgajamo iz sadik, ki jih lahko vzgojimo sami, neposredno na prosto jih tako rekoč ne sejemo. Ponudba sadik je po vrtnarijah zdaj na vrhu.
Zelje sadimo od pomladi do sredine poletja, pozne sorte uživamo še pozimi. FOTOGRAFIJI: GULIVER/GETTY IMAGES
Potrebujejo tudi veliko prostora, saj se v širino razrastejo tudi po meter. Zelje sadimo na 40 centimetrov, med vrstami naj bo pol metra, prav tako velja za ohrovt. Še več prostora potrebujeta listnati in brstični, ki ju sadimo na pol metra v vrsti, med vrstami pa naj bo celo 70 centimetrov. Ker bo med sadikami, dokler ne zrastejo, precej praznega prostora, ga zapolnimo z drugimi zelenjadnicami, primerni so grah, nizki fižol, špinača in berivka. Te vrtnine so tudi dobre sosede, poleg njih še blitva, endivija in jajčevci. Dobro jih je saditi v družbi zelišč, zlasti se razumejo z meto, timijanom, žajbljem in kamilico. Obvezna soseda je zelena, ki odganja kapusovega belina. Sicer se kapusnice razumejo s skoraj vsemi vrtninami, le paradižniku in krompirju se raje ognemo.
Junija je čas za sajenje vseh vrst kapusnic, posebno pozornost namenimo zelju, pri katerem glede na dolžino vegetacije ločimo zgodnje in pozne sorte. Prve zrastejo v slabih dveh mesecih, najbolj pozne potrebujejo skoraj pol leta. Glede na to načrtujemo čas saditve. Kapusnice, ki jih bomo pobirali dolgo v jesen ali celo zimo, ne marajo preveč vročine, suša jih lahko precej zdela. Zato je pomembno, da jim zagotovimo dovolj vlage in jih redno zalivamo, zlasti ko so rastline še mlade.
Kapusnice potrebujejo bogato zemljo, najbolje je izbrati gredo, ki smo jo s kompostom ali gnojem nahranili že jeseni.
Žejne se bodo slabše razvile in ne bodo optimalno zrasle, cvetača in brokoli ne bosta razvila značilnih cvetov, zeljne glave v pomanjkanju vlage začnejo pokati.
Kapusnice običajno vzgajamo iz sadik, ki jih lahko vzgojimo sami, neposredno na prosto jih tako rekoč ne sejemo. Ponudba sadik je po vrtnarijah zdaj na vrhu.
