VSESTRANSKA KAVA
Kavna usedlina: polži je ne marajo, hkrati pa je lahko gnojilo
S kavno usedlino poskrbite za obilnejši pridelek na zelenjavnem in za bujnejše cvetje na cvetličnem vrtu ter obenem preženete nepovabljene goste.
Odpri galerijo
Ko boste naslednjič skuhali turško kavo, usedline iz posode in skodelic ne zlijte stran, temveč jo uporabite na vrtu. Poglejte, kako na prvi pogled odpadek spremeniti v zaveznika bujnega cvetja in bogatega pridelka.
Med drugim je naravni vir dušika in je zato dobrodošla sestavina gnojil. Tudi tistih, ki med procesom razpadanja nastajajo v kompostniku. Zato naslednjič usedlino zlijte na kompost. Res pa je, da delež te v njem ne sme biti previsok: strokovnjaki opozarjajo, da odstotek kavne usedline v kompostu ne sme presegati vrednosti 20, kajti v preveliki količini upočasni razpadanje preostalih sestavin in še drugače slabo vpliva na nastajanje gnojila.
Če kave ne kuhate v lončku, temveč v temu namenjeni napravici, v kateri uporabljate kavne filtre, kompostirajte tudi te. So namreč iz papirja, ki hitro razpade, radi pa ga imajo tudi deževniki, tako kot kavno usedlino, saj jim predstavlja naravno hranilo, zato lahko z njo na svoj vrt privabite nove koristne živalce. A ne pretiravajte: nekaj žlic na mesec bo za vabo deževnikom povsem dovolj, saj bi jih prekislo okolje odvrnilo od namere, da bi za dom izbrali vašo zemljo.
Če na eni strani deževniki kavno usedlino obožujejo, je polži ne marajo. Tanko plast v obliki zastirke posujte okoli rastlin, ki jih napadajo. Polžem ne ustrezajo ne tekstura, ne vonj in ne kislina kave, zato se ji raje izognejo. Še več: nekatere raziskave namigujejo, da je kofein zanje strupen, torej je učinek kavne usedline na vrtu dvojen.
Ta bo odgnala tudi sosedove mačke. Posujte jo na mesta, kjer se običajno olajšajo, in namesto vaših gredic bodo morale poiskati drugo stranišče.
Iz nje lahko izdelate razpršilo proti škodljivcem: kavno usedlino čez noč namočite v vodi in jo nato precedite. Dobili boste naravno škropivo z bogatimi hranilnimi snovmi za rastline, ki obenem odganja gosenice ter druge škodljivce, saj ti praviloma ne marajo vonja po kavi.
Skratka, kavna usedlina je koristen odpadek, vendar jo, preden jo uporabljate na vrtu, dobro posušite. Zlasti če z njo gnojite rastline ali jih varujete pred škodljivci, kot so polži. Pri borbi z njimi je res uporabna v obliki zastirke, torej jo pustite na površini, kadar pa z njo gnojite posevke, jo vmešajte v zemljo in tako preprečite, da bi zaradi nje nastala plast, ki bi ovirala dihanje zemlje in hkrati onemogočila pronicanje vode do korenin.
Kot rečeno z dodajanjem ne pretiravajte, najbolje je, da jo v namen gnojila uporabljate kot dodatek kompostu, seveda pa je primerna le usedlina, ki je ostala od kave brez sladkorja, mleka, smetane in drugih dodatkov. Kavne usedline kot gnojila bodo še posebno vesele rastline, ki imajo rade kislo podlago, najbolj pa je dobrodošla v zemlji, bogati z glino, saj je ta običajno alkalna in težka.
Dodatek kompostu
Med drugim je naravni vir dušika in je zato dobrodošla sestavina gnojil. Tudi tistih, ki med procesom razpadanja nastajajo v kompostniku. Zato naslednjič usedlino zlijte na kompost. Res pa je, da delež te v njem ne sme biti previsok: strokovnjaki opozarjajo, da odstotek kavne usedline v kompostu ne sme presegati vrednosti 20, kajti v preveliki količini upočasni razpadanje preostalih sestavin in še drugače slabo vpliva na nastajanje gnojila.
Kompostiranje kavne usedline je v pravilnem razmerju s preostalimi sestavinami komposta daleč najboljši način njene uporabe na vrtu.
Če kave ne kuhate v lončku, temveč v temu namenjeni napravici, v kateri uporabljate kavne filtre, kompostirajte tudi te. So namreč iz papirja, ki hitro razpade, radi pa ga imajo tudi deževniki, tako kot kavno usedlino, saj jim predstavlja naravno hranilo, zato lahko z njo na svoj vrt privabite nove koristne živalce. A ne pretiravajte: nekaj žlic na mesec bo za vabo deževnikom povsem dovolj, saj bi jih prekislo okolje odvrnilo od namere, da bi za dom izbrali vašo zemljo.
Pregnala bo mačke
Če na eni strani deževniki kavno usedlino obožujejo, je polži ne marajo. Tanko plast v obliki zastirke posujte okoli rastlin, ki jih napadajo. Polžem ne ustrezajo ne tekstura, ne vonj in ne kislina kave, zato se ji raje izognejo. Še več: nekatere raziskave namigujejo, da je kofein zanje strupen, torej je učinek kavne usedline na vrtu dvojen.
Primerna je le usedlina, ki je ostala od kave brez sladkorja, mleka, smetane in drugih dodatkov.
Ta bo odgnala tudi sosedove mačke. Posujte jo na mesta, kjer se običajno olajšajo, in namesto vaših gredic bodo morale poiskati drugo stranišče.
Iz nje lahko izdelate razpršilo proti škodljivcem: kavno usedlino čez noč namočite v vodi in jo nato precedite. Dobili boste naravno škropivo z bogatimi hranilnimi snovmi za rastline, ki obenem odganja gosenice ter druge škodljivce, saj ti praviloma ne marajo vonja po kavi.
Pravilna uporaba
Skratka, kavna usedlina je koristen odpadek, vendar jo, preden jo uporabljate na vrtu, dobro posušite. Zlasti če z njo gnojite rastline ali jih varujete pred škodljivci, kot so polži. Pri borbi z njimi je res uporabna v obliki zastirke, torej jo pustite na površini, kadar pa z njo gnojite posevke, jo vmešajte v zemljo in tako preprečite, da bi zaradi nje nastala plast, ki bi ovirala dihanje zemlje in hkrati onemogočila pronicanje vode do korenin.
Najbolj je dobrodošla v zemlji, bogati z glino.
Kot rečeno z dodajanjem ne pretiravajte, najbolje je, da jo v namen gnojila uporabljate kot dodatek kompostu, seveda pa je primerna le usedlina, ki je ostala od kave brez sladkorja, mleka, smetane in drugih dodatkov. Kavne usedline kot gnojila bodo še posebno vesele rastline, ki imajo rade kislo podlago, najbolj pa je dobrodošla v zemlji, bogati z glino, saj je ta običajno alkalna in težka.