Kdaj je čas, da bi dajali na stran?
Gorenjci naj bi imeli glede varčevanja vedno prav. Preden zabredemo v bistvo najvarčnejših prebivalcev, si osvežimo spomin, kaj so sploh današnje osnove varčevanja. Verjamem, da boste presenečeni.
Torej, vračamo se k posameznikovemu varčevalnemu načrtu in strateški delitvi oziroma alokaciji prihrankov, ki ji moramo slediti celotno obdobje varčevanja. Osnovno pravilo je: za daljši čas ko vlagatelj vloži svoja sredstva, bolj lahko njihova vrednost niha. Če je na primer njegov časovni horizont deset in več let, je smiselno, da je večina sredstev na začetku geografsko in panožno razpršena v delniških naložbah, manjši del lahko v surovinah in nepremičninskih skladih, še manjši morda v kriptovalutah, ki naj imajo v portfelju kvečjemu vlogo začimbe.
Pri varčevanju v skladih gre za vlaganje sredstev v vrednostne papirje – torej v delnice in obveznice.
V nadaljevanju sledi; bolj ko se približujemo datumu koriščenja privarčevanih sredstev, večji delež morajo predstavljati varnejše naložbe, kot so obveznice, zakladne menice, depoziti in gotovina, saj si tik pred koncem varčevanja ne moremo privoščiti večjega padca vrednosti sredstev.
Kar lahko storite danes, ne odlašajte na jutri, pravijo poznavalci. Pri varčevanju v skladih gre za vlaganje sredstev v vrednostne papirje – torej v delnice in obveznice. Njihova vrednost nenehno niha, zato začetnike pogosto skrbi, da bi začeli investirati v napačnem trenutku. A pri dolgoročnem varčevanju z rednimi, mesečnimi vplačili je ta skrb odveč. Vsak čas je pravi čas za začetek varčevanja v skladih.
Na dolgi rok
Z rednimi vplačili si zagotovite ugodno povprečno nakupno vrednost vrednostnih papirjev. Redno vplačevanje na dolgi rok je torej največja zaščita pred borznimi padci. Primeren čas za začetek vlaganja v sklade je tudi finančna kriza. Takrat so cene vrednostnih papirjev nižje, zato lahko za isto vsoto kupite več enot. Ob koncu finančne krize vrednost kupljenih delnic in obveznic naraste, s tem pa tudi vrednost vaše naložbe.
Primeren čas za začetek vlaganja v sklade je tudi finančna kriza.
Normalno je, da vam je mar za svoj denar. Zato je dolgoročno varčevanje v skladih najvarnejša in najdonosnejša oblika varčevanja, vaše premoženje pa je v varnih rokah strokovnjakov.
Trije najpogostejši miti, povezani z varčevanjem, ki jih izpostavlja eden izmed slovenskih skladov, so:
– Imam premalo denarja, da bi varčeval. Odgovor: ena od prednosti varčevanja v nekaterih skladih je, da lahko vlagate tudi nižje zneske, v višini nekaj 10 evrov.
– Če bom varčeval, si ne bom mogel ničesar privoščiti. Rešitev: varčevanje je vedno dobra naložba. Gre za porabo denarja, investiranega v prihodnost. Vsekakor to ne pomeni, da se morate odreči vsemu, kar vas veseli, le premišljeno morate razporediti sredstva.
– Premlad ali prestar sem, da bi varčeval. Ne bo držalo: prepričanje, da ste premladi za varčevanje, je ena od najpogostejših finančnih napak mladih. Za varčevanje niste nikoli premladi. Prej boste začeli varčevati, prej boste lahko dosegli svoje finančne cilje. Enako je s starostjo. Če so vse vaše finančne obveznosti že zapadle, si lahko privoščite višja mesečna vplačila, kar pomeni, da boste svoj finančni cilj dosegli prej.
