Kdaj je pravi čas za žetev?

Že smo se veselili, da se je vreme po zelo nestanovitnem začetku meteorološkega poletja končno umirilo, pa nas je spet presenetilo pravo jesensko vreme. Temperature zraka so se s 30 °C v noči na petek občutno znižale zaradi vpliva izrazite hladne fronte. Ta je poleg občutne ohladitve večjemu delu države prinesla tudi obilnejše padavine. Ohladitev je bila za poletje izrazita, saj so v notranjosti države dnevne temperature čez vikend padle le na okoli 15 °C.

Gorske vrhove je pobelil sneg, temperature so tam padle pod ledišče, jutra so bila hladna. Zračno maso, ki je hitro prišla z območja severnega dela Atlantika in najprej zajela kraje severno od nas, so ponekod spremljale nevihte. Zaradi hitre in močne spremembe je bilo tudi zelo vetrovno, ob obali je pihala tramontana. Bolj sveže vreme bo vztrajalo še v prvih dneh julija. Najvišje dnevne temperature zraka bodo okoli 20 °C, zelo sveža bodo tudi jutra s temperaturami pod 10 °C, v bolj hladnih legah bo le okoli 5 °C. Šele ob koncu tedna se bodo temperature vrnile na letnemu času primerne vrednosti.

Žetev zlatega klasja

Marsikje se je pred prehodom hladne fronte že začela žetev prvih klasov ječmena, kmalu bo sledila žetev pšenice. Letos je bilo vreme za razvoj žit dokaj variabilno, po toplem aprilu sta sledila soparen in vroč maj in muhast junij, ki je pogosto postregel z nalivi in ponekod tudi s točo. Bile so ugodne razmere za razvoj bolezni, zato so tam, kjer ni bilo primernega varstva, žita napadle bolezni in škodljivci. Žetev pa je treba prilagajati obdobjem suhega vremena.

Kdaj pa je pravi čas za žetev? To določimo po razvojnih fazah žit. Za določanje stopenj dozorevanja uporabljamo klasifikacijo BBCH, ki pri žitih določa naslednje fenološke faze dozorevanja: faza voščene zrelosti (BBCH 85), ko je sredina zrna mehka, struktura zrna pa je prožna ob pritisku z nohtom, faza polne/tehnološke zrelosti (BBCH 89), ko so zrna v tej zrelosti, jih težko prelomimo z nohtom. Zelo pomembno je, da žetev začnemo pravočasno. To je posebno pomembno pri pšenici, da ne izgubimo kakovosti. Ko je pšenica zrela, nam vsak deževni dogodek znižuje kakovost. Upoštevati je treba priporočila stroke, da je smiselno žeti tudi pri 14,5 do 15 odstotkih vlage, še posebno ob napovedih poslabšanja vremena.

Žetev opravimo, ko žita dosežejo tehnološko zrelost, kar pomeni trdo zrno na prelom, zlato rumena barva slame in izmerjena vlaga v zrnju okrog 14 odstotkov. Pri spravilu pšenice s kombajnom imamo golo zrno značilne barve, pri ječmenu in drugih žitih pa je ob žetvi s kombajnom zrno v plevici. Za uporabo v prehrani pri teh vrstah žit je treba pred mletjem opraviti luščenje plevic na posebnem luščilniku. Pri ječmenu, ki ga uporabljamo za prehrano živine, pa običajno meljemo zrno skupaj s plevico. V slovenski žitnici ocenjujejo, da bo pšenice za 20 odstotkov manj kot običajno.

Oljne buče

Na poljih v severovzhodni Sloveniji so vremenske razmere pospešile razvoj oljnih buč. Te so v fazi razvoja listov in vrež. Vremenske razmere in razvoj oljnih buč so omogočili okužbe s plesnijo bučnic in hitro širjenje bolezni po njivah. Gliva okužuje kumare, melone, lubenice in bučke. Na listih se na začetku pojavijo svetlo zelene okroglaste pege, ki se ob ugodnih vremenskih razmerah povečujejo, barva preide v rumeno, nato v rjavo rdečo in list dobi mozaičen videz. Pege se med seboj združujejo, tako da je prizadet velik del listne ploskve, ti okuženi deli se sušijo.

Ker je tako tkivo zelo krhko, se z lahkoto lomi in pod vplivom dežja in vetra razpada. Izguba listov povzroči slabši nastavek cvetov in razvoj plodov. Poškodbe na rastlinah so opazne poleti v toplem in vlažnem vremenu. Vremenske razmere so ugodne za še dve nezaželeni gostji, to sta pepelasti plesni buč in kumaric. Tudi omenjeni glivi okužujeta kumare, lubenice, melone, buče in bučke. Na zgornji strani listov se oblikuje bela, pozneje sivkasta prevleka, ki navadno prekrije celo listno ploskev.