Kdo odnese zobek? Takšne navade imajo v drugih državah
Naj bo zobna vila ali miška, otrok je je vsekakor vesel. Vsak izpadli mlečni zobek je korak bližje zrelosti, zato je prav, da se tak dosežek primerno nagradi. Običaji nagrajevanja pa se od države do države, od kulture do kulture razlikujejo. Ponekod namreč darilo prinašajo druga bitja ali živali, spet drugod pa zob postane del posebnega rituala.
Mečejo jih v zrak
V naših krajih in še marsikje po Evropi, denimo v Franciji in Španiji, zobke zbira miška, ki v zameno za dar pusti kovanec ali celo bankovec, morda celo kakšno slaščico; švedski otroci položijo zob zvečer v kozarec vode, zjutraj pa jih v njem pričaka kovanec. Tudi v Peruju, Mehiki, Čilu in Gvatemali obdaruje miška, ki ima od države do države drugačno ime. Marsikje pa otroci izpadle zobke mečejo v zrak, na tla ali pač tja, kamor veleva tradicija. V Egiptu, denimo, ga ovijejo v robec in ga vržejo proti soncu, ki naj bi jim vrnilo zdrav, stalen zob in podarilo čudovit nasmeh. V Grčiji ga prav tako mečejo v zrak, a poskušajo doseči streho hiše, v kateri živijo. Če zadenejo cilj, so si zagotovili srečo in močne stalne zobe. Tudi na Šrilanki zob roma na streho, še prej pa otroci prosijo veverico za novega. V Braziliji ga vržejo skozi okno in ptice prosijo za novega, v Pakistanu pa ga zalučajo v reko ob sončnem zahodu. Japonci zgornji zob zabrišejo v blato, spodnjega pa vržejo na streho in si zaželijo lepih, ravnih stalnih zob. Tudi Kitajci spodnje zobe vržejo na streho, zgornje pa pustijo na robu postelje. Indonezijci ga zalučajo čez ramo in na streho; če je met uspešen, pomeni, da bodo stalni zobje rasli ravno. Indijanci zobek obarvajo z ogljem in ga vržejo proti zahodu.
V Mongoliji izpadli zob ovijejo z rezino mesa in s tem nahranijo psa; tako si zagotovijo tako močne zobe, kakršne ima njihov kuža! Če otrok nima psa, zob zakoplje ob drevo in si zaželi zobe z močnimi koreninami. V Maleziji jih zakopljejo v zemljo, saj je prav, da se jih vrne materi naravi, zakopljejo pa jih tudi v Turčiji; a ne kamor koli, starši jih zakopljejo tja, kjer vidijo otrokovo prihodnost. Na Jamajki so še izvirnejši, otrok mora namreč izpadli zobek pospraviti v pločevinasto škatlo in jo močno pretresti. Če tega ne stori, ga bo odneslo zlobno tele, otroke strašijo starši, hrup, ki ga otrok povzroča, pa odžene tele stran.
Nekje jih zakopljejo in tako vrnejo materi naravi.
V angleško govorečih državah ima glavno besedo zobna vila, ki vse bolj prodira tudi v naše kraje. Prvič se je menda pojavila v ZDA, njena naloga pa je enaka miškini. Tradicija nagrajevanja po večini izhaja iz želje staršev, da bi otroci negovali zobe; če bo zobek gnil ali umazan, ga vila oziroma miška ne bo vzela, torej se za nagrado lahko obrišejo pod nosom. Toda uspešna misija pogosto porodi nov val vprašanj, denimo, zakaj to čudežno bitje sploh zbira zobe! Odgovori staršev so običajno nadvse izvirni, če pa vam zmanjka zamisli, lahko odgovorite, da jih vila zmelje v vilinski prah, miška pa iz njih gradi gradove ... Ne pozabite, mlečni zobje lahko izpadejo tudi med oddihom, in če slučajno dopustujete v kateri od omenjenih držav, lahko poskusite s katerim od zanimivih obredov.
