Kilogramsko volovsko srce ali drobni češnjevec?
Paradižnik spada med najbolj pogoste vrtnine v naših vrtovih. Izbiramo lahko med široko paleto sort.
Odpri galerijo
Med najbolj priljubljenimi je sorta grapolo.
Paradižnik praviloma sadimo v drugi polovici maja, saj je rastlina toplih krajev, ki v mrazu ne bo dobro uspevala. Čeprav so sadike v vrtnarijah že na voljo, nikar ne hitimo, saj pridelek ne bo nič boljši, prej obratno, če bomo sadili v hladnem. Kdor vzgaja svoje sadike, pa zdaj že z veseljem prešteva listke na rastlinicah.
Paradižnik gojimo predvsem na vrtu, zelo uspešno lahko tudi na balkonu. Glede na to, kje bodo rasli in koliko prostora imajo, izberemo primerno sorto. Nekatere namreč zrastejo v višino tudi dva metra, druge so pritlikave in grmičaste, da niti ne potrebujejo opore. Seveda pri tem upoštevamo tudi to, za kaj bomo plodove uporabljali.
Na trgu je namreč precej sort: nekatere so boljše za kuhanje in drugo toplotno obdelavo, druge za solate in tretje za okraševanje. Pred nakupom sadik torej premislimo, kako velike rastline lahko vzgajamo in kakšne plodove imamo najraje. Med slovenskimi vrtnarji so najbolj priljubljene sorte volovsko srce, grapolo, novosadski jabučar, pelati in češnjevi paradižniki. Če imamo na vrtu dovolj prostora za več sadik, je najbolje saditi več sort, da bo nekaj za sproti in nekaj za kuhanje ozimnice.
Med sortami, ki jih je najbolje uživati sveže, omenimo novosadski jabučar, ki je na Slovenskem udomačena sorta. Ima okrogle, malce ploščate plodove srednje velikosti, težke do 300 gramov, ki zorijo avgusta in septembra. Najboljši so narezani v solati ali sendviču. Za tiste, ki bodo pripravljali ozimnico, kuhali paradižnikovo mezgo ali sataraš, sta obvezni dve sorti, pelati in volovsko srce. Zadnje ima izjemno velike mesnate plodove, ki vsebujejo malo semen, tehtajo do enega kilograma. Rastlina je visokorasla, zato za balkon ni primerna, in dobro rodna.
Plodovi so izjemno okusni, zato jih uživamo tudi surove, ker so zelo veliki, jih je nekoliko težje narezati na lepe koščke. So pa zelo primerni za kuhanje mezge, juhe in omak, za to lahko izberemo tudi pelate. Vsestransko uporabna in zelo priljubljena je sorta grapolo, ki raste v grozdih po šest do osem plodov. Ima okrogle, srednje velike plodove, ki tehtajo okoli 150 gramov, okusni so tako surovi kot kuhani, ker so pravilne oblike, jih je enostavno rezati. Gojimo ga predvsem na vrtovih.
Za gojenje na balkonih so primerne pritlikave, grmičaste sorte z manjšimi plodovi, ki ne potrebujejo opore. Sadimo vsako rastlino v svoj lonec, da bo tudi dekorativna. Sorte z najmanjšimi plodovi imenujemo češnjevi paradižniki, med njimi lahko izbiramo med več različicami. Med najbolj zanimivimi je tumbling tom red F1, mini češnjevec, ki se v rasti poveša, zato ga lahko posadimo tudi v obešanke, podobno kot jagode. Je pritlikave rasti, saj doseže le približno 30 cm višine. Za vzdrževanje je zelo preprost, ker nima stranskih poganjkov in ga ni treba obtrgovati.
Ker je zelo rodna sorta, ne potrebujemo veliko rastlin, da bomo imeli vselej na voljo male, sladke in sočne plodove, primerne tudi za dekoracijo jedi. Še bolj sladka in aromatična je sorta pepe F1, ki podobno kot grapolo rodi v grozdih. Med češnjevci omenimo še sorto tomaccio, ki pa ni primerna za balkonsko gojenje, saj zraste do meter in pol in rodi v grozdih. Plodovi so izjemno okusni in sladki, ker s sušenjem ne izgubijo intenzivnega sladkega okusa, jih imenujemo paradižnikove sladke rozine.
Paradižnik gojimo predvsem na vrtu, zelo uspešno lahko tudi na balkonu. Glede na to, kje bodo rasli in koliko prostora imajo, izberemo primerno sorto. Nekatere namreč zrastejo v višino tudi dva metra, druge so pritlikave in grmičaste, da niti ne potrebujejo opore. Seveda pri tem upoštevamo tudi to, za kaj bomo plodove uporabljali.
Za balkon izberimo sorte nižje rasti, lahko tudi grmičaste, ki ne potrebujejo opore.
Na trgu je namreč precej sort: nekatere so boljše za kuhanje in drugo toplotno obdelavo, druge za solate in tretje za okraševanje. Pred nakupom sadik torej premislimo, kako velike rastline lahko vzgajamo in kakšne plodove imamo najraje. Med slovenskimi vrtnarji so najbolj priljubljene sorte volovsko srce, grapolo, novosadski jabučar, pelati in češnjevi paradižniki. Če imamo na vrtu dovolj prostora za več sadik, je najbolje saditi več sort, da bo nekaj za sproti in nekaj za kuhanje ozimnice.
Med sortami, ki jih je najbolje uživati sveže, omenimo novosadski jabučar, ki je na Slovenskem udomačena sorta. Ima okrogle, malce ploščate plodove srednje velikosti, težke do 300 gramov, ki zorijo avgusta in septembra. Najboljši so narezani v solati ali sendviču. Za tiste, ki bodo pripravljali ozimnico, kuhali paradižnikovo mezgo ali sataraš, sta obvezni dve sorti, pelati in volovsko srce. Zadnje ima izjemno velike mesnate plodove, ki vsebujejo malo semen, tehtajo do enega kilograma. Rastlina je visokorasla, zato za balkon ni primerna, in dobro rodna.
Plodovi so izjemno okusni, zato jih uživamo tudi surove, ker so zelo veliki, jih je nekoliko težje narezati na lepe koščke. So pa zelo primerni za kuhanje mezge, juhe in omak, za to lahko izberemo tudi pelate. Vsestransko uporabna in zelo priljubljena je sorta grapolo, ki raste v grozdih po šest do osem plodov. Ima okrogle, srednje velike plodove, ki tehtajo okoli 150 gramov, okusni so tako surovi kot kuhani, ker so pravilne oblike, jih je enostavno rezati. Gojimo ga predvsem na vrtovih.
Nekatere so boljše za kuhanje, druge za solate in tretje za okraševanje.
Za gojenje na balkonih so primerne pritlikave, grmičaste sorte z manjšimi plodovi, ki ne potrebujejo opore. Sadimo vsako rastlino v svoj lonec, da bo tudi dekorativna. Sorte z najmanjšimi plodovi imenujemo češnjevi paradižniki, med njimi lahko izbiramo med več različicami. Med najbolj zanimivimi je tumbling tom red F1, mini češnjevec, ki se v rasti poveša, zato ga lahko posadimo tudi v obešanke, podobno kot jagode. Je pritlikave rasti, saj doseže le približno 30 cm višine. Za vzdrževanje je zelo preprost, ker nima stranskih poganjkov in ga ni treba obtrgovati.
Drobne sorte imajo okrogle ali podolgovate plodove.
Ker je zelo rodna sorta, ne potrebujemo veliko rastlin, da bomo imeli vselej na voljo male, sladke in sočne plodove, primerne tudi za dekoracijo jedi. Še bolj sladka in aromatična je sorta pepe F1, ki podobno kot grapolo rodi v grozdih. Med češnjevci omenimo še sorto tomaccio, ki pa ni primerna za balkonsko gojenje, saj zraste do meter in pol in rodi v grozdih. Plodovi so izjemno okusni in sladki, ker s sušenjem ne izgubijo intenzivnega sladkega okusa, jih imenujemo paradižnikove sladke rozine.
