BIKE PARK KRVAVEC
Kilometrski spust
Bike park Krvavec ponuja gorskokolesarski spust po urejenih progah z največjo višinsko razliko v državi.
Odpri galerijo
Muci ponuja tako lepe in ravne bande kot skalnate in razrite. FOTO: Staš Ivanc
Bil je čudovit dan za kolesarjenje. Sonce je sijalo, nebo je bilo modro, skoraj brez oblačka. Ko sva se z Gašperjem Budkovičem, ki skrbi za krvavški gorskokolesarski park, pripeljala do zgornje postaje kabinske žičnice, je bilo še tako sveže, da sem si čez ščitnike nadel še majico z dolgimi rokavi. Krvavec je le visokogorsko smučarsko-kolesarsko središče. A ko sva se začela spuščati po Muciju, sva se kaj hitro ogrela in se 850 višinskih metrov nižje že pošteno potila.
Proga Muci ima malce zavajajoče ime: človek bi pomislil, da gre za muckasto potko, po kateri se je mačji kašelj peljati, a dejansko gre za precej zahtevno enosledno progo, ki pretežno poteka po gozdu in je polna ostrih zavojev, korenin in kamnov, tako da je primerna za že izkušene gorske kolesarje s polnovzmetenimi kolesi in polno bojno opremo, pardon, zaščitno opremo. Integrirana kolesarska čelada je tako rekoč obvezna, ščitniki nog in rok ter rokavice tudi, zelo priporočljiva je tudi zaščita trupa, hrbta in vratu.
Krvavec je glede prog precej specifičen, pojasnjuje Gašper: v bistvu niso namenjene začetnikom, poleg tega pa Krvavec ni klasičen bike park z nešteto lesenimi konstrukcijami v gozdu, širokimi progami in številnimi skoki, ampak bi bila zanj primernejša oznaka »trail center«, kakršnih je vedno več tudi po Sloveniji, le da ponuja prevoz z gondolo. Zanimivo pa je, da so vse proge ročno grajene.
Na Krvavcu, ki je začel obratovati leta 2015, ni t. i. flow (tekoče) proge, kakršne so v zadnjih letih postale strašno priljubljene. Gre za širše in hitre, tehnično manj zahtevne proge s številnimi bandami (nagnjenimi zavoji, v katerih obdržimo hitrost) in velikimi skoki. Temu je še najbolj podobna proga Bambino, do katere se pride s štirisedežnico Tiha dolina (trenutno le za vikend, avgusta pa vsak dan), na njej pa se lahko preizkusijo tudi manj izkušeni gorski kolesarji.
No, besedica »flow« je v imenu najhujše – in prve – krvavške proge Rock'n'flow, a da človek pride do bolj tekočega dela proge, se mora prebiti skozi zahtevni kamniti zgornji del, pravi Gašper Budkovič, ki skrbi za promocijo bike parka Krvavec in organizacijo dogodkov. Prva dva skalnata ovinka sta tako zahtevna, da kolesar takoj vidi, ali bo lahko odpeljal celotno progo ali rajši ne, doda Gašper.
Potem pa sta tu še progi Panorama in Jezerca, do katerih prav tako pridemo s sedežnico (kadar obratuje, seveda). Prva je bolj kratka in umirjena ter odlična za ogrevanje pred spustom v dolino (pelje do gornje postaje kabinske žičnice), ponuja pa res lep razgled na Ljubljansko kotlino, druga pa je že težja, ožja in bolj kamnita in predstavlja povezavo med zgornjo postajo Tihe doline in Mucijem, kar na koncu znese 1000 metrov višinske razlike in 10 kilometrov spusta.
Če gre človek na celodnevno dirjanje po krvavških progah, je še kako dobro iti na južino na Plažo, kjer so poleg hribovskih klasik, kot so klobase, enolončnice in kislo mleko z ajdovimi žganci, v zadnjem času začeli ponujati še kraft piva ter burgerje in bbq rebrca.
Med druženjem sva prevozila okoli 42 kilometrov in naredila za 3550 metrov spusta. Rock'n'flow sva pustila za »velike fante«, kakor se je izrazil Gašper. Pa saj sta vozila le navzdol, bi kdo rekel, kaj pa je to takšnega. Morda, če bi vozila po ravni cesti, ne pa nenehno v preži in po zahtevnem terenu s številnimi naravnimi ovirami. Muci te kar izmuči in kljub vmesnim počitkom te na spodnjem delu, ki ga odlikujejo hitre in precej kamnite bande, že lepo bolijo roke. Pri gorskem kolesarjenju ni dobro imeti le natreniranih nog, ampak celoten trup oziroma »core«, kakor pravijo temu, sicer te kmalu začne zategovati v hrbtu.
Lani so imeli okoli 6000 obiskovalcev, kar je kar lepa številka, če človek pomisli, da gre za bolj specifično gorskokolesarsko občestvo. Trenutno delajo na tem, da bi po gozdu povezali zgornji in spodnji del Mucija, saj se je zdaj vmes treba malo peljati tudi po asfaltu. Želje so tudi po trendovski flow liniji, s katero bi pokrili širši spekter kolesarjev. Prostora ne manjka, treba pa je upoštevati, da je Krvavec planina, na kateri si kolesarji delijo prostor s planinci in kravicami. A morda se bomo enkrat v prihodnosti lahko spustili tudi z vrha Zvoha.
Muci, ki ni ravno muci
Proga Muci ima malce zavajajoče ime: človek bi pomislil, da gre za muckasto potko, po kateri se je mačji kašelj peljati, a dejansko gre za precej zahtevno enosledno progo, ki pretežno poteka po gozdu in je polna ostrih zavojev, korenin in kamnov, tako da je primerna za že izkušene gorske kolesarje s polnovzmetenimi kolesi in polno bojno opremo, pardon, zaščitno opremo. Integrirana kolesarska čelada je tako rekoč obvezna, ščitniki nog in rok ter rokavice tudi, zelo priporočljiva je tudi zaščita trupa, hrbta in vratu.
Pogled na progo Panorama FOTO: Anže Furlan
Krvavec je glede prog precej specifičen, pojasnjuje Gašper: v bistvu niso namenjene začetnikom, poleg tega pa Krvavec ni klasičen bike park z nešteto lesenimi konstrukcijami v gozdu, širokimi progami in številnimi skoki, ampak bi bila zanj primernejša oznaka »trail center«, kakršnih je vedno več tudi po Sloveniji, le da ponuja prevoz z gondolo. Zanimivo pa je, da so vse proge ročno grajene.
Zahtevnejše proge
Na Krvavcu, ki je začel obratovati leta 2015, ni t. i. flow (tekoče) proge, kakršne so v zadnjih letih postale strašno priljubljene. Gre za širše in hitre, tehnično manj zahtevne proge s številnimi bandami (nagnjenimi zavoji, v katerih obdržimo hitrost) in velikimi skoki. Temu je še najbolj podobna proga Bambino, do katere se pride s štirisedežnico Tiha dolina (trenutno le za vikend, avgusta pa vsak dan), na njej pa se lahko preizkusijo tudi manj izkušeni gorski kolesarji.
1000
metrov višinske razlike ponuja najdaljša kombinacija prog.
metrov višinske razlike ponuja najdaljša kombinacija prog.
No, besedica »flow« je v imenu najhujše – in prve – krvavške proge Rock'n'flow, a da človek pride do bolj tekočega dela proge, se mora prebiti skozi zahtevni kamniti zgornji del, pravi Gašper Budkovič, ki skrbi za promocijo bike parka Krvavec in organizacijo dogodkov. Prva dva skalnata ovinka sta tako zahtevna, da kolesar takoj vidi, ali bo lahko odpeljal celotno progo ali rajši ne, doda Gašper.
Tisoč višincev
Potem pa sta tu še progi Panorama in Jezerca, do katerih prav tako pridemo s sedežnico (kadar obratuje, seveda). Prva je bolj kratka in umirjena ter odlična za ogrevanje pred spustom v dolino (pelje do gornje postaje kabinske žičnice), ponuja pa res lep razgled na Ljubljansko kotlino, druga pa je že težja, ožja in bolj kamnita in predstavlja povezavo med zgornjo postajo Tihe doline in Mucijem, kar na koncu znese 1000 metrov višinske razlike in 10 kilometrov spusta.
Celodnevna vozovnica za kabinsko žičnico in štirisedežnico Tiha dolina stane 27, triurna pa 23 evrov. Za sezonsko vozovnico je treba odšteti 270 evrov, so pa tudi člani zveze Gravity Card, ki za 499 evrov omogoča vožnje po 21 bike parkih v šestih srednjeevropskih državah. Gondola vozi nepretrgoma vsak dan od sedmih do sedmih, le ob četrtkih do osmih zvečer, sedežnica pa le ob vikendih in v avgustu.
Če gre človek na celodnevno dirjanje po krvavških progah, je še kako dobro iti na južino na Plažo, kjer so poleg hribovskih klasik, kot so klobase, enolončnice in kislo mleko z ajdovimi žganci, v zadnjem času začeli ponujati še kraft piva ter burgerje in bbq rebrca.
Dobra pripravljenost
Med druženjem sva prevozila okoli 42 kilometrov in naredila za 3550 metrov spusta. Rock'n'flow sva pustila za »velike fante«, kakor se je izrazil Gašper. Pa saj sta vozila le navzdol, bi kdo rekel, kaj pa je to takšnega. Morda, če bi vozila po ravni cesti, ne pa nenehno v preži in po zahtevnem terenu s številnimi naravnimi ovirami. Muci te kar izmuči in kljub vmesnim počitkom te na spodnjem delu, ki ga odlikujejo hitre in precej kamnite bande, že lepo bolijo roke. Pri gorskem kolesarjenju ni dobro imeti le natreniranih nog, ampak celoten trup oziroma »core«, kakor pravijo temu, sicer te kmalu začne zategovati v hrbtu.
Enkrat tudi z Zvoha?
Lani so imeli okoli 6000 obiskovalcev, kar je kar lepa številka, če človek pomisli, da gre za bolj specifično gorskokolesarsko občestvo. Trenutno delajo na tem, da bi po gozdu povezali zgornji in spodnji del Mucija, saj se je zdaj vmes treba malo peljati tudi po asfaltu. Želje so tudi po trendovski flow liniji, s katero bi pokrili širši spekter kolesarjev. Prostora ne manjka, treba pa je upoštevati, da je Krvavec planina, na kateri si kolesarji delijo prostor s planinci in kravicami. A morda se bomo enkrat v prihodnosti lahko spustili tudi z vrha Zvoha.
