Kitovke ubijalke živijo za vnuke

V svetu ork je marsikaj odvisno od babic, so ugotovili raziskovalci, ki proučujejo kite ubijalce. Starejše samice so namreč izjemno pomembne za preživetje mladičev, vnukov, kažejo izsledki raziskave, objavljene v publikaciji Proceedings of the National Academy of Sciences, ki meče novo luč na evolucijsko vlogo menopavze.


Predane babice kitovke ubijalke pomagajo vnukom preživeti, zlasti v obdobju, ko je malo hrane. Razmnoževanje se za samice konča v njihovih tridesetih ali štiridesetih letih, živijo pa še desetletja potem, celo devetdeset let dosežejo, podobno kot ljudje. Samci živijo okoli 50 let. In tako kot človeške babice svojim hčeram in sinovom oziroma vnukom in vnukinjam pomagajo orke.

Vse manj jih je

Raziskovalci domnevajo, da lahko samice po koncu svojega reprodukcijskega obdobja pomagajo širši družini, prav tako kot je to pri ljudeh, a teorije pri kitih doslej niso preverili. »Gre za prvi nečloveški primer babic pri vrstah, pri katerih nastopi menopavza,« pravi Daniel Franks z univerze v Yorku. »Podobno smo opazili pri slonih, a ti se lahko razmnožujejo do konca svojih življenj. Za zdaj poznamo le pet vrst, ki prestajajo menopavzo, poleg omenjenih še kratkoplavuta mrka pliskavka, enorog in beluga,« še pravi Franks, ki je s kolegi proučeval 40-letne podatke o kotitvah, smrti in drugih dogodkih dveh skupin kitov ubijalcev ob obali ameriške države Washington in kanadske Britanske Kolumbije. Posamezne kite so prepoznali po edinstveni obliki plavuti, praskah, spol pa določili glede na značilno pigmentacijo okoli genitalij, matere so prepoznali po njihovi interakciji z mladiči.

Znanstveniki so se osredotočili na 378 vnukov, ki so imeli babico po materini strani. Ugotovili so, da je bila smrtnost med mladiči, ki so izgubili babico, 4,5-krat višja kot pri tistih, ki so jo še imeli, tveganje se je zlasti dramatično povečalo v dveh letih po babičini smrti. Družba kitov ubijalcev je matriarhalna, starejše samice najverjetneje na mladiče prenašajo svoje znanje, predvsem o virih hrane, to pa še kako vpliva na življenje (ali smrt). Znanje starejših kitovk in njihovo vodstvo, zlasti v hudih časih, pomagata mladičem, njihov vpliv je še kako pomemben v obdobjih, ko primanjkuje hrane, pravijo raziskovalci in še: »Babice hrano delijo z mladiči. Menimo tudi, da jih varujejo. Ko mati lovi ribe, babica ostane z mladičem. In zagotovo počnejo še več.« A to, kako so babice gonilna sila svojih družin, morajo še raziskati. Žal je populacija kitov ubijalcev vse manjša in znanstveniki tega morda nikoli ne bodo odkrili: »Zaradi naših dejanj bomo ostali brez priložnosti raziskati in razumeti pomen menopavze,« pravijo.