Kjer ni polžev, tudi te zanimive živali ni
Letošnjega kresnika za najboljši slovenski roman je prejela Anja Mugerli za stvarna, humorna in literarno prepričljiva Pričakovanja. To nagrado so prvič podelili 23. junija 1991, ko jo je prejel Lojze Kovačič. Kresnika podeljujejo na Rožniku, in sicer v času, ko letajo kresnice.
Ravno zato smo nekaj šišenskih otrok (tam ob vznožju Rožnika) tedaj povprašali, kdaj so nazadnje videli kresničko. Izvedeli smo, da je že dolgo niso. Njihov odgovor je v bistvu sovpadal tudi s tistim, kar smo slišali že pred časom, da žuželka, ki jo uvrščamo med hrošče in iz njenega zadka tako lepo posveti, izumira. Pa je res tako?
Tiha apokalipsa
Kresničke so znanilke časov, ti pa so se v zadnjem obdobju tako drastično spremenili. Kresničke povedo, kje in kako je človek izgubil stik z naravo.
Špela Dimič je pred leti opravila zanimivo raziskavo z naslovom Izkušnje z naravo do dopolnjenega 12. leta starosti treh generacij. Med drugim je ugotovila tudi to, da nas je čas povsem povozil, da otroci ne piskajo več na travo in da tudi kresničk ne lovijo več. Skrb vzbujajoč je prav upad izkušenj z lovljenjem kresničk. Medtem ko je kar 90 odstotkov starih staršev in staršev v otroštvu še lovilo kresničke, ima danes tovrstno izkušnjo le še manj kot 70 odstotkov otrok. Pri iskanju vzrokov je avtorica navedla, da je v naravi danes manj kresnic, kot pa jih je bilo v preteklosti.
Na populacijo vpliva predvsem krčenje naravnih habitatov.
»Na njihovo populacijo vplivajo predvsem krčenje naravnih habitatov, svetlobno onesnaženje in uporaba pesticidov,« so v reviji Bioscience izpostavili bostonski znanstveniki z Univerze Tufts, prepričani, da so te čarobne žuželke že močno ogrožene. »Če zaradi izgube habitata kresnice nimajo več na razpolago vseh pogojev za dokončanje svojega življenjskega cikla, pa je svetlobna onesnaženost tista, ki usodno premoti njihov ritual parjenja,« je dejala biologinja Sara Lewis z omenjene bostonske univerze.
V kombinaciji z izgubo habitata in svetlobnim onesnaženjem znanstveniki kresnicam že napovedujejo tako imenovano tiho apokalipso, v katero naj bi že v kratkem vstopile. Če že niso. V ZDA in Kanadi obstaja namreč ocena, da je v tem trenutku že 11 odstotkov kresnic tik pred izumrtjem.
Na Barju, v Halozah, še kje?
Med kresnicami (Lampyridae) so pri nas najpogostejše tri vrste: velika, italijanska in mala kresnica. Tomi Trilar, muzejski svetnik v Prirodoslovnem muzeju, je dejal, da še ni slišal strokovne razlage, da bi bile kresnice pred izumrtjem, je pa res, »da so tudi naša polja vse preveč intenzivirana«.
Najraje imajo vlažna okolja, kot so močvirja, barja in vlažni gozdovi. Plenijo polže, tudi tiste s hišico. In če je manj polžev, je tudi manj kresnic. »Kjer so še ohranjeni naravni habitati, tam so zagotovo,« je podčrtal Trilar. In kje bi ta hip še lahko opazovali te lesketajoče se žuželke? »Vlažni in močvirnati travniki na Ljubljanskem barju, še posebno pa tisti, ki niso preveč košeni, tam populacija kresnic zanesljivo ne upada. Kot tudi ne v določenih vinorodnih okoliših, na primer v Halozah ali Slovenskih goricah …«
2,5 % Število žuželk se vsako leto zmanjšuje.
40 % Delež žuželk, ki jim grozi izumrtje.
11 % Toliko kresnicam naj bi grozilo izumrtje.
Sicer pa se odgovor o upadu kresnic in o njihovem možnem izumiranju skriva gotovo tudi v dejstvu, da se število žuželk vsako leto zmanjša v povprečju za 2,5 odstotka, kot tudi, da več kot 40 odstotkom vseh žuželk grozi že izumrtje.
Pa saj se tudi Tomi Trilar še živo spominja otroških dni ter dejstva, da so morali domala po vsakem izletu očistiti celotno avtomobilsko šipo, toliko je bilo takrat žuželk. »Danes pa na njej najdemo mogoče le še dve packi …«
Če sklenemo: kjer so polži, njihova najljubša jed, pa vlažni in močvirnati travniki, tam lahko še vedno uživate ob čudovitem plesu kresničk.
Tam bodo namreč samičke vsak večer splezale na travnate bilke ter na drugo rastlinje in poskušale ujeti katerega od samčkov. Če jim to ne bo uspelo, bodo okrog polnoči svoje lučke ugasnile in se spustile v kritje pri tleh. Tista samička, ki jo bo samček še pravočasno našel, bo takoj po parjenju prenehala oddajati svetlobo in začela bo odlagati jajčeca. Takrat bo njeno poslanstvo izpolnjeno. Po odlaganju jajčec bo namreč poginila.
