Klasika se še najde: dobro opremljena Škoda fabia ni več poceni (FOTO)

Ko v teh časih vse redkeje pripelje novost, ki ni športni terenec, vsaj nekateri novinarji kar zastrižemo z ušesi. Tako je bilo tudi s povsem novo Škodino predstavnico nižjega razreda fabio. Ta je zdaj res polnokrven tekmec modelom, kot so renault clio, volkswagen polo ali peugeot 208, v čem jih celo prekaša. Ni pa presenečenje, da takšna fabia, ko je bolje opremljena, ne stane prav malo.

Umirjena eleganca

Že večkrat sem zapisal, da se mi zdi zunanje oblikovanje večjih Škodinih modelov marsikdaj boljše kot pri nekaterih modelih znamk Volkswagen in Audi. Zdaj to zapišem tudi za manjše avtomobile – nova škoda fabia izstopa z umirjeno eleganco, pred nobenim tekmecem v vselej zelo konkurenčnem nižjem razredu ji ni treba zardevati.

V notranjosti za volanom ostaja nekaj klasičnega pristopa s stikali, a brez večfunkcijskega zaslona na dotik ne gre.

Ta občutek se nadaljuje tudi v notranjosti, kjer je spredaj precej domišljenih slogovnih potez. Po drugi strani je dober občutek, da niso pozabili na poteze iz znanega arzenala z oznako simply clever – drobne praktične rešitve, kot je dežnik v levih vratih, mali odstranljivi smetnjak v desnih vratih ali strgalo za led v vratcih posode za gorivo.

Odslej malce večja

Prtljažnik je za avtomobil tega velikostnega razreda res velik, tudi enostavno povečljiv, je pa tako kot pri večini tekmecev ostala le pobožna želja, da bi se naslonjala podrla v povsem ravno dno, ko jih prevrnemo. Fabia je v primerjavi s prejšnjo generacijo zrasla za dobrih 10 centimetrov, na 411 cm, in v njej precej spodobno v drugi vrsti sedita dva odrasla potnika, še mnogo bolje pa je bilo v tokratnih športnih sedežih poskrbljeno za voznika in sovoznika. Ne bi govoril o kaki hudi športnosti, ampak o dobrih sedalih s poudarjenim oprijemom.

Čvrsto in udobno

Fabia se pelje čvrsto in hkrati udobno, tokrat se mi je celo zdelo, da se podvozja med vožnjo čez luknje skoraj ne sliši, kar mi je ostalo v spominu pri kaki drugi škodi.

Pogonski sklop ni nič posebnega oziroma zelo novega: gre za litrski turbobencinski trivaljnik v izvedbi z močjo 81 kW ter v povezavi s samodejnim menjalnikom z dvema sklopkama. Motor je korektno zmogljiv, ni se mi zdel glasen pa tudi preveč požrešen ne. Porabo mi je na preizkusu po mestu uspelo držati pod sedmimi litri, pri umirjeni avtocestni vožnji je bila za liter nižja, z lagodno vožnjo po magistralni cesti se je že na letnih pnevmatikah spustila do 5,5 litra na 100 kilometrov.

Prav tako sem že večkrat napisal, da se mi zdi samodejni menjalnik tudi v manjših avtomobilih prava stvar, a skupaj z manjšimi motorji pogosto ni ravno uglašen. Dobro je bilo, da tokrat pri speljevanju menjalnik ni cukal, je pa malce pozneje pri nižji hitrosti še kazal kak znak hipne neuglajenosti. Toda to ni bilo preveč moteče in bi ga imel raje kot ročno prestavljanje. Le če bi dodali še tisto tipko, da ob zaustavitvi stoji sam na mestu.

Zrasla je tudi cena

Fabia je kombilimuzina in z vsem, kar ponuja tudi v smislu varnosti (veliko asistenčnih sistemov, visoka ocena na preizkusu Euro NCAP), vabljiv izdelek, je pa treba dodati, da je v testni izvedbi s 24 tisočaki za kar 10.000 nad vstopno vrednostjo na ceniku ... To daje misliti.

Za konec še malce o osebni »bolečini«: nova fabia nima več karavanske izvedenke, takšno (fabia combi) dobite le kot edino preostalo izpeljanko prejšnjega modela. To so industrijske odločitve, ki jih pri znamki, znani po poudarjeni praktičnosti, težko razumem. 

Prtljažnik je velik in povečljiv, se pa ob podrtih sedežih naredi klančina.

Zadaj dva sedita dokaj spodobno.