Klevevž: namakanje v naravnih dolenjskih toplicah (FOTO)
Dolenjska je že na prvi pogled idilična. Grički, porasli s trto, samotne vasice, gozdovi in prijazne reke prav gotovo prispevajo k tej podobi. Malce podrobnejši pogled na deželo nam pove, da je ta tektonsko aktivna. Na več krajih na plan privrejo topli vrelci. Ob njih so v zadnjem stoletju zrasli pravi turistični konglomerati: dolenjske, šmarješke in čateške terme. Tako velike so, da se je podoba prvotnega vrelca že čisto izgubila.
Da bi si lahko ogledali, kako so bile nekdaj videti naravne toplice, pa se je treba opraviti v Klevevž. Gre za zatrep doline potoka Radulja nekje med Šmarjeto in Mokronogom. Torej prav v srcu Dolenjske. Steza nas po strmi brežini popelje do potoka in starodavnega mlina, ki je danes turistični objekt. Ob izhodu iz soteske iz pobočja priteče termalni vrelec, ki ima vse leto 24,8 stopinje Celzija in je idealen za kopanje v vseh letnih časih. To domačini vedo od nekdaj. Med pobočjem in strugo potoka so naredili nekakšen mini bazen s površino okoli štirideset kvadratnih metrov in meter globoko vodo. Da bi bilo vse še nekoliko bolj romantično, čez rob bazena vodi lesen most.
Vse drugo je kot nekoč. Nikakršne megalomanske turistične infrastrukture. Nekaj klopc in veliko prostora za pohajkovanje. Pa seveda kopanje. Skoraj petindvajset stopinj topla voda morda najbolj vabi prav v zimskem času. Prav gotovo se le malokdaj pokaže možnost kopanja v naravi sredi zime. Če gremo tja na izlet, vzamemo s sabo kopalke in brisačo, da bo naša izkušnja s temi prvobitnimi toplicami takšna, kot mora biti.
Ima vse, kar imajo veliki: večje in manjše slapove, tolmune, strme stene.
Tisto, kar pa me je najbolj presenetilo, je dejstvo, da se takoj nad Klevevškimi toplicami začne soteska. Ob njej po pobočju teče gozdna pot. Prej in kasneje pohlevna Radulja teče skozi dobrih sto metrov dolg kanjon. Ta ima vse, kar imajo veliki: večje in manjše slapove, tolmune, strme stene in drevje, ki se je v preteklosti zrušilo v sotesko in zdaj tvori večjo ali manjšo oviro. Kdo bi si mislil? Sredi Dolenjske, pa takšen vintgar! Povrhu se na drugi strani potoka v pobočje odpira več odprtin. To sta Spodnja in Zgornja Klevevška jama. Rovi se vlečejo nekaj sto metrov v podzemlje in glej ga, zlomka, v Zgornji Klevevški jami najdemo tudi podzemeljski termalni izvir, ki pa ima le 16 stopinj Celzija.
Med pobočjem in strugo potoka je mini bazen s površino okoli štirideset kvadratnih metrov in meter globoko vodo.
Na vrhu pobočja nad toplicami najdemo še ostanke gradu Klevevž. Prve omembe segajo v davno leto 1265. Takrat se je imenoval Klingelfels oziroma Zveneča skala.
