Klobuk, trd kot kamen (FOTO)
Znano je, da je vrste Ganoderma, pološčenke, težko zanesljivo prepoznati zaradi njihove variabilnosti, vendar je v nasprotju z drugimi vrstami v tem rodu, ki jih najdemo predvsem na trdem lesu, Ganoderma carnosum, jelkina pološčenka, enoletnica, ki raste na iglavcih. Pri meni raste na koreninah cipres v živi meji.
Vrsto je leta 1889 znanstveno opisal francoski mikolog Narcisse Theophile Patouillard in ji dal znanstveno ime Ganoderma carnosum, po katerem je ta goba na splošno znana še danes. Ime je iz grškega ganos, kar pomeni svetlost ali polirano do svetlega sijaja, in derma, kar pomeni koža, sklicevanje na lakiran videz klobukov teh gob. Specifični epitet carnosum izhaja iz latinskega carnem in pomeni mesnat, kar bi lahko pomenilo mesnata sijajna koža.
Znana po svojih zdravilnih lastnostih
Klobuk je od 5 do 20 cm širok in do 3 cm debel, oblike ledvice ali polkrožno pahljačast z betom ob strani. Je ploščat, zelo debel in olesenel oziroma trd kot kamen, skorjasta površina je gladka, pološčena in bleščeča, nagrbančena ali valovita, razdeljena v številne različno obarvane koncentrične kolobarje s središčem v izbočenem vrhu beta. Svetleča lakirana površina klobuka je črno rjava, včasih temno rdečkasto rjava, rob je rdeče rjavo obarvan, obrobje in rob klobuka sta pogosto valovita. Trosovnica je luknjičasta, prekrita z okroglimi ali oglatimi kremasto belimi do slonokoščenimi porami, ki običajno merijo 0,15 mm in so razporejene od 3 do 4 na mm. Površina por s starostjo ali ob poškodbah postane okrasto rjava.
Bet je do 20 cm visok, do 1,5 cm debel, proti dnišču se nekoliko zoži. Je stransko pritrjen na klobuk in črno rjav do čisto črn. Je zelo trd in naguban, meso neposredno nad plastjo por pa je temno kostanjevo rjavo. Meso stebla in meso tik pod kožico klobuka je belkasto, s staranjem postane lešnikovo rjavo. Nima izrazitega vonja in okusa. Goba ni užitna; raste parazitsko in nato saprofitsko na jelkah in njihovih koreninah in tako kot vse Ganoderme povzroča belo gnilobo in običajno propad drevesa. Podobna ji je Ganoderma lucidum, svetlikava pološčenka, ki je zavarovana in na Rdečem seznamu gliv Slovenije ter znana po svojih zdravilnih lastnostih.
Lesne gobe so zanimive, med njimi je tudi precej zdravilnih vrst, mednje spadajo prav pološčenke.
Druga vrsta je Ganoderma applanatum, sploščena pološčenka, ki ima precej večji trosnjak kot jelkina, od 15 do 60 cm premera, in je prav tako ledvičaste oblike. Zgornja površina je zelo nagubana in v obliki koncentričnih kolobarjev, ki so grbasti in z izboklinami. Površina je gladka, a nima takšnega leska kot svetlikava pološčenka. Mlada je svetlo rjava, kasneje cimetno rjava, pogosto pokrita z rjasto rjavim trosnim prahom. Ožji del obrobja je svetlejši, v spodnjem delu je belkasta do kremasto bela. Na prerezu vidimo plasti cevnih por, njihovo število pa nam pove o starosti trosnjaka. Gliva pogosto obarva okolico z gostim rjavim prahom. Beta nima in je direktno priraščena na osnovo. Meso je rdeče do temno rjavo, prepleteno z belimi žilami, staro je trdo kot kamen in z vonjem po gobah ter grenkim okusom. Raste vse leto ob vznožju več vrst listnatih dreves, na odpadnem ali mrtvem in poškodovanem lesu, na podrtih in posekanih deblih, na velikih vejah, redkeje jo najdemo na iglavcih. Goba je neužitna.
Lesne gobe so zanimive, med njimi je tudi precej zdravilnih vrst, med katere spadajo prav Ganoderme, pološčenke. Opazujte gobe na drevju, vejah, lesu, saj so nekatere čisto nasprotje običajnim gobam s klobukom in betom. Pa dobro opazovanje želim! Ana Ivanovič
