Klopi so že na preži

V času, ko na nas preži novi koronavirus, pri tem pa ne smemo pozabiti niti na druga obolenja, je gibanje na zraku in v naravi nujno, a niti tam te dni ne moremo biti povsem brezskrbni. Ne le da se moramo izogibati drugim sprehajalcem, družba je pač te dni nezaželena, na nas že prežijo klopi.

Nevarna nadloga prezimi v skorji drevesnih debel, v listju in vrhnjih plasteh prsti. Ko se dvigne temperatura tal, gre v akcijo, a ker je za nami mila zima, so že dlje na pohodu in v polni pripravljenosti. »Slovenija spada med države z visoko verjetnostjo okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi,« pojasnjujejo iz Medicinskega centra Barsos. »Prenašajo predvsem dve za človeka nevarni bolezni, najpogostejša je lajmska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis. Prvo zdravimo z antibiotikom, saj cepiva zanjo ni, proti drugemu pa se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Redkejša bolezen je humana granulocitna anaplazmoza. Znaki so podobni začetku meningoencefalitisa, značilni so povišana telesna temperatura, glavobol in hude bolečine v mišicah in sklepih. Granulocitno anaplazmozo zdravimo z antibiotikom, cepljenja ni.«

Lajmsko boreliozo povzročajo bakterije, imenovane borelije. V Sloveniji je to daleč najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi, tudi razširjena je po vsej državi. »Za bolezen je značilna rdečina ob mestu vboda klopa, pojavi se po par dneh ali tednih po vbodu. Rdečina se počasi širi, na sredini pa bledi, nastane obroč. Že ko se pojavijo spremembe na koži ali v prvih mesecih po tem, ko rdečina izgine, se lahko pojavi prizadetost sklepov, srca ali živčevja. Zdravljenje je enostavno in uspešno, če ga začnemo dovolj zgodaj, po prvih znakih okužbe. Pri zastaranih oblikah, ki so redke, je bolj zapleteno,« pojasnjujejo strokovnjaki.
Klopni menigoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, približno teden po vbodu pa se pojavijo slabo počutje, glavobol, bolečine v mišicah in vročina. »Pri večini bolnikov sledi izboljšanje, ki traja od nekaj dni do treh tednov, nato se pojavi druga faza z visoko vročino, slabostjo in bruhanjem, močnim glavobolom, tresenjem rok in jezika, včasih tudi motnjo zbranosti in celo zavesti. Pri manjšem delu bolnikov se lahko pojavijo ohromitve, približno odstotek jih umre.« Klopni meningoencefalitis lahko pusti trajne posledice, kot so glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve, preventiva je, jasno, izjemnega pomena. Vsak klop sicer ni okužen, a je zaščita kljub temu nujna. Proti klopnemu meningoencefalitisu se lahko cepimo, a se v Sloveniji za takšno obliko zaščite odloča le okoli sedem ali osem odstotkov prebivalstva. »Glede na to, da je možnost okužbe po vsej Sloveniji, bi morala biti precepljenost višja,« ocenjujejo strokovnjaki iz Barsosa. »Cepivo je varno in zelo učinkovito, zaščita pa je kar 95-odstotna. Priporočljivo je za vse, od enega leta starosti naprej, ki živijo ali se gibajo na območju, kjer se bolezen pojavlja. Odrasli, stari 49 let, in otroci, stari tri leta, se lahko proti klopnemu meningoencefalitisu cepijo brezplačno pri izbranem zdravniku oziroma pediatru. Cepljenje je v treh odmerkih, za prva dva je priporočljivo, da ju prejmete v zimskih mesecih, da je zaščita aktivna še pred sezono klopov.«