Ko elektrika večinoma le pomaga

Kona je prodajno uspešen Hyundaiev kompaktni križanec, ki je na voljo s tremi pogonskimi sistemi: bencinskim, povsem električnim in hibridnim, ki je nadomestil dizelsko izvedenko. Tokrat smo preizkusili ​zadnjega. Na sprednji kolesi gnana testna kona ima pod motornim pokrovom vgrajen 1,6-litrski bencinski štirivaljnik, ki razvije največjo moč 77,2 kW (105 KM), ob tem pa še električni motor z močjo 32 kW (43,5 KM), ki ga preskrbuje litij-ionska baterija zmogljivosti 1,56 kWh. To hibridnemu sistemu zagotavlja sistemsko moč 103,6 kW (141 KM).

Bencin in elektrika

Gre za t. i. samopolnilni hibrid, kar pomeni, da ne potrebuje zunanjega polnjenja z električno energijo. Vsa hibridna »čarovnija« se dogaja sama od sebe in voznik nanjo nima nikakršnega vpliva. Ima pa voznik na voljo dva vozna režima, varčnega (eco) in športnega, med katerima izbira s stranskim zamikom prestavne ročice šeststopenjskega robotiziranega (dvosklopčnega) oziroma samodejnega menjalnika. Hkrati s spremembo voznega načina se samodejno spremeni tudi konfiguracija digitalne inštrumentne plošče. V varčnem voznem načinu je kona HEV zelo pohlevna, tako da je za prehitevalne manevre skoraj obvezno prestavljanje v športni način; čeprav bi lahko dosegla višjo najvišjo hitrost, so se pri Hyundaiu odločili, da je 160 km/h dovolj.

Poglavje zase je poraba goriva, ki nas pri tovrstnih hibridih še posebno zanima. Moje testno povprečje se je gibalo okrog 5,8 litra na 100 kilometrov, večino pa sem prevozil v varčnem voznem načinu. Kot smo že navajeni, tudi v tem primeru težko govorimo o posebni varčnosti, še posebno v primerjavi z dizelskim pogonom. Morda pa nekaj odtehta to, da med počasno mestno vožnjo, ko se ta kona večinoma vozi na elektriko, nima nikakršnih izpustov.

Bogata oprema

Nekaj manj kot 4,2 metra dolga kona je čvrsta in se z vozno dinamiko skoraj povsem približa kompaktnim limuzinam. Glede na velikost vozila ponuja pričakovano prostornost za štiri potnike in zgledno udobje, kar še poudari odlična opremljenost, ki pripada najbogatejšemu paketu opreme impression; je pa za usnje na sedežih potrebno doplačilo. Všeč mi je tudi, da ne pretiravajo z digitalizacijo, saj je večina upravljal, od ogrevanja (in hlajenja) sedežev in volanskega obroča do ogrevanja sprednjega in zadnjega stekla in podobnega, priročno dostopna s pomočjo tipk. Prav tako ima večino varnostnih asistenčnih sistemov, vključno z dobro delujočim radarskim tempomatom in sistemom za ohranjanje voznega pasu, kar omogoča avtonomno vožnjo druge stopnje.

Če potnika na zadnjih sedežih nista višja od 190 cm, se ne moreta pritoževati nad pomanjkanjem prostora.