Ko se trajnica spremeni v enoletnico

So vas v navalu navdušenja, da bi po vrtu ali zelenici zasadili nove trajnice, premamile lepe, po možnosti cvetoče, na hitro vzgojene v vrtnarijah, kjer je cilj množična prodaja? To jesen bodo res popestrile vrt, a bržkone ne bodo leta in leta krasile naših vrtov in zelenic.

Zaradi pomanjkljive nege in nepravilne vzgoje se namreč marsikatera trajnica spremeni v enoletnico. Kar se morda komu zdi celo praktično, saj vsako leto znova kupimo sadike po svojem okusu in jih razporedimo, kakor nam ustreza, po drugi strani pa s premišljenim in pravilnim sajenjem in pozneje nego dosežemo stalno zasaditev, ki jo bo treba le dopolnjevati.
 

Čas sajenja ni pomemben

Ne bomo iskali praktičnih rešitev, katero rastlino posaditi konec oktobra na domači okrasni vrt, temveč bomo poskušali napeljati k dolgoročnemu razmišljanju, po katerih načelih se lotiti njegove ureditve. Pri tem nam je pomagala Jožica Golob-Klančič, ki dragocene izkušnje že desetletja nabira v družinski vrtnariji Trajnice Golob-Klančič.

Recimo, da smo se znova znašli pred odločitvijo, katere trajnice zasaditi v vrtu pa tudi na grobovih, čeprav bi o slednjem morali razmišljati veliko prej. Čeprav smo to storili že lani pa tudi leto prej, se rastline nekako niso hotele prijeti. Po eni sezoni rasti in cvetenja so odmrle, kakor da bi bile enoletnice. Se sprašujete, kaj delate narobe? Ste morda sadili ob nepravem času na nepravo mesto ali težava tiči v sadikah?

Jožica Golob-Klančič ni mogla skriti rahle nejevolje ob našem vprašanju, katere trajnice so jeseni najbolj priljubljene za saditev in katere priporočajo. »Veste, čas sajenja ni pomemben, trajnice lahko sadimo kadar koli v letu razen pozimi, ko zemlja zamrzne, pa še to zaradi tega, ker je ni mogoče obdelati. Sicer pa je pomembno, da je rastlina pravilno posajena in da ji namenimo pravo mesto na vrtu,« je odločna.
 

Kako izbrati primerne

V hortikulturnem jeziku so trajnice rastline, ki ne olesenijo, v našem okolju pa prezimijo na prostem in preživijo vsaj tri leta. Trajnic ne kupujmo zgolj glede na njihovem videz, temveč naredimo načrt zasaditve, na katerega naj vpliva več dejavnikov. Tako na vrt ali zelenico, kjer se borimo s pomanjkanjem vode, ne bomo sadili močvirskih rastlin.

Prav tako ne bomo na grob zasadili velikih grmov ali celo dreves, temveč rastline, ki bodo imele dovolj prostora in hkrati ne bodo moteče. »Zato nočem govoriti o tem, kaj je popularno, za vsak vrt naj bo aktualno tisto, kar hočemo in za kar imamo ustrezne razmere,« je odločna Jožica Golob-Klančič, ki poudari, naj rastline sadimo pravočasno. Če želimo, da bodo na grobu lepo razraščene in cvetoče ob dnevu mrtvih, jih ne bomo sadili šele konec oktobra, temveč mesec ali dva prej, kolikor potrebujejo, da se razrastejo.

Žal je danes tako, da se nam vedno mudi in da hočemo imeti vse narejeno takoj. Ker kupujemo z očmi, namesto da bi se poučili, katera rastlina je primerna za določeno okolje in namen, sadimo vse povprek in zadnji hip, zato se pogosto zgodi, da rastlina, ki je sicer trajnica, ne bo uspevala več kot eno sezono. S takimi instant zasaditvami trajnice degradiramo na raven enoletnic, saj več kot toliko res ne bodo zdržale, pravi sogovornica.

Poleg tega je na trgu poplava rastlin, ki so sicer lepe na pogled, a so zaradi načina vzgoje povsem neodporne in na prostem ne bodo preživele več kot eno sezono. Gre za rastline, ki so zrasle v idealnih razmerah, v rastlinjakih, kjer so bile, kot kdaj rečemo v prispodobi za otroke, zavite v vato. Ko jih posadimo na prosto, je šok zaradi vremenskih neprilik prehud, in rastline ne bodo uspevale.


Zato jih v njihovi vrtnariji vzgajajo drugače, v lončkih na prostem, v navadni vrtni zemlji, kjer so vse leto izpostavljene vetru, soncu, dežju in mrazu. Tako bodo kar se da prilagojene na okolje na prostem, v katerem bodo rasle. Pri nakupu trajnic vselej preverimo njihov izvor in način vzgoje. Če seveda želimo, da bodo uspevale vsaj nekaj let ...