Kobilje mleko proti vnetju, kamelje okrepi želodec

Prvi junij je bil svetovni dan mleka. Leta 2001 ga je razglasila Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), in sicer z namenom, da bi tudi tako spodbujala in krepila zavedanje javnosti o pomenu mleka v prehrani v vseh deželah sveta. Hkrati so na ta dan deležne večje pozornosti tudi dejavnosti, povezane s proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov.

Svetovna proizvodnja mleka se je v zadnjih 30 letih povečala za 59 odstotkov in je v letu 2018 znašala približno 843 milijonov ton. Mleko, namolzeno v 2017., je bilo v 81 odstotkih kravje, v 15 odstotkih bivoličje, v preostalih štirih odstotkih pa kozje, ovčje in kamelje.

Pomembna je krma

In kakšni so podatki za Slovenijo? »Največji del kravjega mleka, prirejenega na kmetijskih gospodarstvih, se odkupi. Odkupljeno mleko gre nato v mlekarne (deloma se tudi izvozi), preostalo kravje mleko – v letu 2019 ga je bilo okrog 59.000 ton – pa se porabi na kmetijskih gospodarstvih, v glavnem za krmo, nekaj za lastno prehrano, nekaj za predelavo v mlečne izdelke na kmetijskih gospodarstvih, preostalo za neposredno prodajo mleka potrošnikom. Mlekarne so v 2019. večji del mleka, okrog 240.000 ton, predelale v sveže mlečne izdelke, npr. v konzumno mleko, smetano, fermentirane mlečne izdelke, okrog 118.000 ton pa v industrijske mlečne izdelke, predvsem v sir in maslo,« je sporočil Statistični urad Republike Slovenije.

Prav tako je sporočil, kakšni potrošniki mleka in mlečnih izdelkov smo Slovenci: »V letu 2018 je prebivalec Slovenije porabil v gospodinjstvu povprečno 43 l mleka, 12,6 kg jogurta, devet kg sira in skute, 4,6 kg smetane in še 5,4 kg drugih mlečnih izdelkov, npr. mlečnih sladic, napitkov, pudingov.«



Na svetovni dan mleka ne smemo pozabiti tudi na ovčje in kozje mleko, poznamo pa tudi kobilje in kamelje. Na kmetijskih gospodarstvih v Sloveniji so v letu 2018 priredili 617 ton ovčjega in 1677 ton kozjega mleka. Prav slednje je v zadnjih letih postalo zelo priljubljeno. Irena Orešnik iz istoimenskega sirarstva iz Šentjošta nad Horjulom pove: »Ni vsako kozje mleko enako. Pomembna je krma in da se živali pasejo, kar izjemno vpliva na lastnosti mleka, ne samo kozjega, temveč tudi drugih vrst. Mleko naj bo čim manj časa skladiščeno, pomembno je, da je predelano surovo, torej da ni pasterizirano. Da je torej tako, kakršno ga je dala mati narava, v našem primeru koza. Kozje mleko je zelo pomemben vir kalcija in je lažje prebavljivo od preostalih vrst mleka, ker ima manj maščobe kot kravje in bistveno manj kot ovčje mleko. Maščoba je naravno homogenizirana. Maščobne celice pri kozjem mleku so bistveno manjše od maščobe pri kravjem oziroma ovčjem mleku. Zanimivo je, da se na kozjem skoraj ne bo naredila smetana na vrhu posode, ker je maščoba razpršena znotraj tekočine. Ker so maščobne celice tako majhne, se pa to mleko zelo hitro navzame kakšnega tujega vonja. Če bo stalo samo nekaj minut, kjer je neki smrad, bo že prevzelo ta vonj oziroma smrad.«

1000 € za sir

Kaj pa kobilje mleko, ga poznate? Tudi to lahko že nekaj let kupujemo na našem tržišču. S kobiljim mlekom se pri nas ukvarjajo v podjetju LacMar iz Grosupljega. Manca Knap Potočnik, doktorica znanosti s področja živilstva, je vodja razvoja in prodaje. Je res, da je kobilje mleko najbolj podobno materinemu? »Da, res je, po sestavi je kobilje mleko zelo podobno človeškemu,« odgovarja Knap Potočnikova. »Pitje kobiljega mleka priporočamo vsem, ki trpijo za raznimi avtoimunskimi boleznimi. To so gastritis, kolitis, crohnova bolezen, multipla skleroza, razne dermatološke tegobe, ki jih je veliko in kjer dosegamo izredno lepe rezultate. To so tegobe, ki so posledica oslabljenega imunskega sistema, kar povzroči kronična vnetja. Posebni skupini, ki se jima priporoča uživanje kobiljega mleka, so otroci (tudi dojenčki) in starostniki. Pitje tega mleka priporočamo tudi zdravim za krepitev imunskega sistema. To se vidi po laseh in nohtih, koža se izčisti, izboljša se tudi splošno počutje.«



Hipokrat je v svojih zapiskih večkrat omenjal mleko oslic. Najpogosteje je z njim zdravil zastrupitve in poškodbe na koži. Egipčanska kraljica Kleopatra, ki je slovela po svoji lepoti, je bila znana po tem, da se je kopala v osličjem mleku. Seveda je temu primerna tudi cena. Za liter svežega osličjega mleka je treba odšteti 30 evrov in več, siri pa dosegajo ceno tudi po 1000 evrov za kilogram. Ne smemo namreč pozabiti, da zaradi manj maščob za kilogram sira potrebujemo 25 litrov osličjega mleka.
Na kratko še o kameljem mleku, ki je po sestavi zelo blizu materinemu mleku in je še lažje prebavljivo. Je bolj zdravo kot kravje, saj vsebuje petkrat več vitamina C in manj laktoze, velja pa tudi za manj mastno. Zato je primerno tako za diabetike kot za tiste, ki ne prenašajo laktoze. Medtem ko beljakovine kravjega mleka uničujejo želodec, jih beljakovine kameljega mleka krepijo. Vsebuje tudi manj holesterola kot kravje in kozje mleko. Še podatek o ceni. Liter kameljega mleka stane približno 15 evrov.