UREJANJE OKOLICE
Količasta ograja je najboljša izbira
Zaradi preprostega nameščanja, imenitnega videza in ekološke neoporečnosti je količasta ograja iz kostanjevine velika pridobitev vsakega vrta.
Odpri galerijo
Količasta ograja spada med lepše naravne ograje, ki se navadno gradijo iz kostanjevega ali akacijevega lesa, priljubljene pa so tudi zaradi tega, ker jih zlahka namestimo.
Zaradi tega je na koncu ograja videti nekoliko groba, vendar je veliko lepša in bo na obiskovalce naredila močan vtis. Tovrstna ograja se naravno zliva z vrtom in okolico. Brez pomislekov jo lahko uporabimo tudi za ograjevanje celotnega vrta in celo za izdelavo ograd za male živali.
Če se je naveličamo, jo lahko zakurimo. Preden zapičimo količke (pri tem si pogosto pomagamo s kladivom), po potrebi zemljo zrahljamo, na skalnatih predelih moramo uporabiti primerno orodje, saj bomo le tako zagotovili ustrezen oprijem. Nekateri količke utrdijo z betonom, kar seveda utrdi strukturo.
Nekateri na zabite kostanjeve količke pritrdijo mrežasto ograjo, navadno do višine 120 centimetrov, ta pride prav, kadar delamo ogrado za živali ali pa ograjujemo vrtnine, do katerih bi radi živalim onemogočili pristop.
Idealna razmejitev
Težko bi izbrali ograjo, ki je bolj primerna za razmejevanje našega vrta, kot je količasta. Njen poglavitni atribut je nedvomno naravni videz, saj uporabimo količek, ki je iz na roko nasekanega kostanjevega lesa. Pri tem namenoma pustimo na lesu manjše trske in celo dele skorje.Zaradi tega je na koncu ograja videti nekoliko groba, vendar je veliko lepša in bo na obiskovalce naredila močan vtis. Tovrstna ograja se naravno zliva z vrtom in okolico. Brez pomislekov jo lahko uporabimo tudi za ograjevanje celotnega vrta in celo za izdelavo ograd za male živali.
Vzdržljiv kostanjev les
Ni skrivnost, da je plemeniti kostanjev les zelo kakovosten material. Drevo raste v srednji in zahodni Evropi, predvsem po poljih. Nekateri ga po kakovosti primerjajo s hrastovino, oba sta odporna od 15 do 25 let, ne da bi uporabili posebne metode zaščite. Za primerjavo omenimo, da les jelke ali smreke zdrži največ deset let.Ročno izdelana ograja
Vsak količek oziroma deska mora biti zašiljena na roko. V prst jih zabadamo drugo ob drugi, nato pa celotno fronto povežemo s tremi kovinskimi žicami. Ograjo lahko nameščamo na zelo zahtevnem terenu, brez težav se lahko zvija v loku. Večino običajnih ograj je treba vzdrževati z zaščitami, ki so navadno strupene kemikalije, ta ograja pa je ves čas biološko neoporečna.Če se je naveličamo, jo lahko zakurimo. Preden zapičimo količke (pri tem si pogosto pomagamo s kladivom), po potrebi zemljo zrahljamo, na skalnatih predelih moramo uporabiti primerno orodje, saj bomo le tako zagotovili ustrezen oprijem. Nekateri količke utrdijo z betonom, kar seveda utrdi strukturo.
Nekateri na zabite kostanjeve količke pritrdijo mrežasto ograjo, navadno do višine 120 centimetrov, ta pride prav, kadar delamo ogrado za živali ali pa ograjujemo vrtnine, do katerih bi radi živalim onemogočili pristop.