Končno je tu prava pomlad

V zadnjih dneh je nastopil čas prave pomladi, ko se vrstijo številne fenološke faze, kot so olistanje črnega trna, črne jelše, bukve, lipovca, lipe, divjega kostanja ter trepetlike, latenje travniškega lisičjega repa in travniške latovke, pasje trave, smreka in bor pa poženeta mlade poganjke. Običajno nastopi tudi cvetenje španskega bezga in na travnikih se začnejo odpirati ivanjščice.

Letos je zaradi številnih vdorov hladnega zraka fenološki razvoj nekoliko upočasnjen. Ponekod so zabrnele kosilnice, predvsem na vrtovih, nekateri kmetje pa so se že odločili za prvi odkos, čeprav rek pravi, da dež ob vnebohodu za košnjo ni pogodu.
 

Lani suh, letos moker in hladen

Po podatkih Arsa je bil april 2021 hladen do zelo hladen, običajno namočen, na severu pa suh in večinoma povprečno osončen. Odklon temperature zraka od povprečja obdobja 1981–2010 je na državni ravni znašal –1,7 stopinje Celzija, kar ga uvršča med deset najhladnejših od leta 1961. Kazalnik višine padavin na ravni države glede na referenčno obdobje 1981–2010 je znašal 86 odstotkov, kar mesec uvršča v srednjo tretjino namočenih aprilov od leta 1961.

Po lanskem najbolj osončenem od leta 1961 je bil letošnji osončen le povprečno. Poročilo o stanju podnebja leta 2020 Svetovne meteorološke organizacije navaja, da so sušne razmere spomladi in poleti prizadele dele severne in srednje Evrope, a manj kot v letih 2018 in 2019. Izrazito suh je bil april. Za Romunijo in Belorusijo je bil to najbolj suh april od začetka meritev, za Nemčijo, Češko in Slovaško pa je bil na drugem mestu. Tudi v Sloveniji je bil lanski april na državni ravni drugi najbolj suh od leta 1961. Sušne razmere so se iz začetnega stanja v zimskem obdobju krepile vso zgodnjo in pozno pomlad.
 

Šmaren in šmarnica

Kljub prehodu v maj še vedno niso zacvetele šmarnice. Šmarnica (Convallaria majalis), kot se pričakuje iz njenega imena, cveti v maju (šmarnu). Rastlina je strupena in spada v družino lilijevk. Ima podzemno koreniko, steblo, suličasta lista in bele cvetove. Steblo je visoko od 10 do 20 cm, na vrhu pa se razvije grozdasto socvetje, sestavljeno iz majhnih belih cvetov zvonaste oblike. Cveti od maja do junija. Raste v gozdovih, ponekod tudi na senčnih vrtovih in skalnjakih.



Ni izbirčna glede rastišča, čeprav bolje uspeva v vlažnih humusnih tleh. V tleh ima koreniko, iz nje poganjajo drobne korenine. Trenutno je v gozdu precej suličastih listov, cvetovi pa so za zdaj vidni le na vrtovih ali bolj sončnih legah. Ker mora izkoristiti svetlobo pod krošnjami, ki šele odpirajo liste, hitro ozeleni, cveti in oblikuje plodove. Ko jo prekrije senca dreves, listi odmrejo, korenika pa čaka na naslednjo pomlad.
 

Smrekovi nežni poganjki

Sprehod po gozdu pa v zadnjih dneh ponuja tudi mlade poganjke smreke. Vsi imamo lepe spomine na kozarce, napolnjene z mladimi vršički, potresenimi s sladkorjem, ki so jih soncu nastavljale naše babice. Sredina pomladi je običajno najboljši čas za njihovo nabiranje. Najbolj znan je sirup, ki se uporablja kot naravno zdravilo proti kašlju. In kje najdemo naravna smrekova rastišča? Predvsem v gorskih predelih in v kraških hladnejših pobočjih Trnovskega gozda in Snežnika ter na Kočevskem.



Sajena pa uspeva po vsej Sloveniji, razen na mokriščih panonskega sveta in na obalnem območju, kjer jo lahko opazimo le kot parkovno drevo.

Najbolj je razširjena navadna smreka, ki uspeva v iglastih in mešanih gozdovih od nižin pa vse do zgornje gozdne meje. Njena krošnja je razvejana in stožčaste oblike. Spodnje veje bolj ali manj visijo, srednje imajo vodoravno lego, zgornje pa so bolj pokončne. Deblo je ravno stebrasto. Korenine rastejo plitvo pod površjem. Iglice, dolge od enega do 2,5 centimetra, so ravne, štirirobe in koničaste oblike.



Na vejici so spiralasto nameščene. Lubje je hrapavo, smolnato in rdečkastorjave barve. Storži so sprva zeleni, ob dozorelosti pa porjavijo. Dolgi so od 16 do 20 centimetrov. Popki, iz katerih poženejo mladi poganjki, se oblikujejo že jeseni. So koničaste oblike, pokriva jih zaščitna luska. Spomladi nabreknejo, mladi poganjki poženejo in odtrgajo zaščitne luske. Te ostanejo na vrhu poganjka kot rumeno rjave kapice. Kdaj se bodo pojavili mladi poganjki smreke, je precej odvisno od nadmorske višine. V splošnem za Slovenijo velja, da rast smrekovih poganjkov na vsakih 100 višinskih metrov zaostaja v povprečju za 3,3 dneva.